Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) zato pred svetovnim dnevom boja proti aidsu, ki ga vsako leto obeležujemo na 1. december, opozarja, da okužba z virusom hiv ostaja velik globalni javno zdravstveni problem.

Od izbruha epidemije se je s hivom okužilo 78 milijonov ljudi, zaradi posledic okužbe oz. aidsa pa jih je umrlo 39 milijonov. S hivom je po svetu okuženih 35 milijonov ljudi, največ okuženih – 24,7 milijona – živi v Podsaharski Afriki. Na tem območju se virus tudi najbolj širi, kar 70 odstotkov novih okužb je v tej regiji.

Število okužb in smrti se zmanjšuje, a še daleč od ničle

WHO si je za osrednjo temo v strategiji za obdobje med leti 2011 in 2015 zadal Proti ničli – nič novih okužb, nič diskriminacije, nič umrlih zaradi aidsa.

Zmanjšuje se tudi smrtnost zaradi aidsa, zlasti na račun vse večje dostopnosti protiretovirusnih zdravil. Leta 2005 je zaradi aidsa umrlo 2,4 milijona ljudi, lani 1,5 milijona, kar pomeni 35-odstotno zmanjšanje smrtnosti. A Združeni narodi opozarjajo, da je število smrti zaradi aidsa med mladimi med letoma 2005 in 2012 naraslo za kar 50 odstotkov.

Pri smrtnosti ljudi z aidsom ima veliko vlogo tuberkuloza. Kljub temu da se je število smrti zaradi tuberkuloze pri hiv pozitivnih od leta 2004 zmanjšalo za tretjino, pa ta bolezen ostaja neposredni vzrok za smrt približno četrtine okuženih s hivom in je vodilni vzrok smrti hiv pozitivnih v Afriki. Večina ljudi, ki so okuženi tako z virusom HIV kot s tuberkulozo, živi v Podsaharski Afriki.

Vseh 19 držav, kjer beležijo največji odstotek okuženih, je v Afriki. V Svaziji in Bocvani je denimo okužena okoli četrtina odrasle populacije, v Južnoafriški republiki pa več kot 17 odstotkov prebivalstva. V tej državi živi s hivom več kot pet milijonov ljudi.

V Sloveniji je predvidoma s hivom okužena še vedno manj kot ena oseba na 1000 prebivalcev prebivalcev, vendar število okuženih s tem virusom pri nas narašča. Vsako leto odkrijejo med 40 in 50 novih okuženih, lani 44. Še vedno pa naj bi bilo pri nas med 150 in 200 ljudi, ki ne vedo za svojo okužbo in širijo virus HIV. V zadnjih desetih letih je bilo pri nas prepoznanih 450 okužb s hivom, umrlo je 22 bolnikov z aidsom, od tega lani pet.

Medtem ko je okužba s hivom pri nas najbolj razširjena v skupini moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, pa v Podsaharski Afriki med okuženimi mladostniki prevladujejo dekleta, ki so virus dobila ob nezaščitenih spolnih odnosih.

Vse večja dostopnost do protiretovirusnih zdravil

Do protiretovirusnih zdravil, ki zmanjšajo koncentracijo virusa hiv v krvi do te mere, da zmanjšajo možnost prenosa z nezaščitenim spolnim odnosom na druge osebe za 90 odstotkov, je lani imelo dostop skoraj 13 milijonov okuženih, medtem ko je za zdravljenje primernih 26 milijonov okuženih.

Okoli 11,7 milijona je imelo dostop v državah z nizkimi ali srednje visokimi prihodki, kar pomeni, da je imelo dostop do teh zdravil 36 odstotkov okuženih v teh državah. V primerjavi z letom 2012 se je število prejemnikov terapije povečalo za dva milijona. Po ocenah WHO je za to terapijo primernih 28 milijonov ljudi.

A iz ZDA prihajajo poročila, da okoli 70 odstotkov od 1,2 milijona okuženih več ne jemlje teh zdravil ali pa jih ne jemlje redno, s čimer se povečujejo možnosti za širjenje okužbe ob nezaščitenih spolnih odnosih. V Sloveniji po besedah infektologov okuženi dobro sledijo programu zdravljenja; zdravi se jih več kot 90 odstotkov, ki tudi upoštevajo nasvete zdravnikov.

Število prenosov z mater na otroke se zaradi večje dostopnosti do zdravil zmanjšuje

Ravno zaradi protiretovirusnih zdravil pa se zmanjšuje število okužb pri otrocih oz. prenosov z okuženih mater na novorojenčke. Število novih okužb med otroki se je od leta 2001 zmanjšalo za 58 odstotkov. Lani se je z virusov HIV okužilo 240.000 otrok, večina od matere.

Ob jemanju teh zdravil se okužba z matere na otroka med nosečnostjo, porodom in dojenjem zmanjša na manj kot dva odstotka. Če nosečnica ne jemlje zdravil, je možnost prenosa okužbe na otroka med 15 in 45 odstotki.

Po ocenah WHO je bilo leta 2013 s hivom okuženih 1,4 milijona nosečnic v državah v razvoju, od tega jih je 67 odstotkov prejemalo protiretoviusna zdravila. Tri leta poprej je takšno terapijo prejemalo 47 odstotkov okuženih nosečnic.

V Sloveniji je delež okuženih nosečnic nizek. V letu 2011 so okužbo s hivom zabeležili pri dveh od 7231 nevezano anonimno testiranih nosečnic, medtem ko v vsem obdobju od leta 1993, odkar na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje sledijo deležu s hivom okuženih nosečnic, ni bilo nikoli več kot ena okužena nosečnica na leto. Lani ni bilo nobenega primera s hiv okužene nosečnice med 9574 anonimno testiranimi.

Ob tem na nacionalnem inštitutu predlagajo, da se tudi v Sloveniji tako kot v večini držav EU uvede presejanje nosečnic na okužbo z virusom HIV. Zadnji primer okužbe prenesene z matere na otroka je bil prijavljen v letu 2011 in predzadnji v letu 2004.

Zaostaja pa dostopnost do teh zdravil pri otrocih. Lani je prejemalo protiretovirusna zdravila okoli 740.000 oz. 25 odstotkov vseh okuženih otrok. V Sloveniji so z virusom HIV okuženi trije otroci.

Širjenje okužbe med injicirajočimi uživalci drog na nekaterih območjih še vedno velik problem

Po informacijah WHO je od okoli 16 milijonov ljudi, ki si na svetu vbrizgajo prepovedane droge, tri milijone okuženih z virusom HIV. V povprečju se vsak deseti od novih primerov okužb okuži z iglo. V nekaterih vzhodoevropskih državah in ponekod po Aziji več kot 80 odstotkov novih primerov okužb pride od okuženih igel, ki si jih izmenjujejo odvisniki.

V Sloveniji se med injicirajočimi uživalci drog intenzivno širjenje okužbe s hiv še ni začelo. V letu 2013 med 114 nevezano anonimno testiranimi ponovno niso prepoznali niti ene okužbe.
V letu 2012 je bil prvič po letu 2001 prepoznan primer okužbe z virusom HIV pri tej skupini prebivalstva. V letu 2013 pa sta bila prepoznana že dva primera okužbe pri injicirajočih uživalcih drog. Vsi trije so injicirali droge tudi v tujini, navajajo na nacionalnem inštitutu za javno zdravje.