Lani je za lymsko boreliozo v Sloveniji zbolelo 3741 oseb, za klopnim meningoencefalitisom pa 62 oseb, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Kot je na današnji novinarski konferenci v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana pojasnila Marta Grgič Vitek z NIJZ, gre v obeh primerih za najnižje število obolelih v zadnjem desetletju.

"Letno pri nas zabeležimo do več kot 6000 novih primerov bolezni in smo glede na incidenco, ki v nekaterih letih preseže 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev, najbolj ogrožena populacija v svetu," je dejala in opozorila, da cepiva proti lymski boreliozi ni. Z ustreznim načinom življenja, primerno zaščito z oblačili in repelenti ter s čimprejšnjo odstranitvijo prisesanih klopov pa lahko pomembno zmanjšamo možnost okužbe.

Predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Franc Strle je izpostavil, da je uspešnost zdravljenja pri lymski boreliozi odvisna od tega, kako zgodaj je bolezen odkrita. Pri bolnikih s klopnim meningoencefalitisom pa lahko le lajšajo simptome bolezni, saj zdravila za to bolezen ni. Najučinkovitejša zaščita je cepljenje, je poudaril Strle.

Redkejša bolezen, ki jo prenašajo klopi, je humana granulocitna anaplazmoza. Bolezenske težave so dokaj podobne tistim v zgodnjem obdobju klopnega meningoencefalitisa - v ospredju so povišana telesna temperatura, glavobol ter hude bolečine v sklepih in mišicah. Tudi proti tej bolezni se ne moremo zaščititi s cepljenjem, zdravimo pa jo z antibiotikom, je pojasnil.

Zaradi resnosti bolezni, bolnišničnega zdravljenja in včasih dolgotrajne rehabilitacije pomeni klopni meningoencefalitis številne neprijetnosti in stiske za bolnika in svojce, pa tudi veliko finančno breme, je opozoril Strle. Dodal je, da je v Sloveniji bolezni, ki jih prenašajo klopi, resnično veliko. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu priporoča vsem osebam od prvega leta starosti, ki se gibljejo ali živijo na območjih, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen.

Medtem ko so z borelijami okuženi klopi razširjeni po vsej Sloveniji, je klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega meningoencefalitisa, največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji, je opozorila Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete. Poudarila je, da je pri diagnostiki klopnega meningoencefalitisa pomembno vedeti, ali se je bolnik zadrževal na endemskem območju oz. ali je užival nepasterizirano mleko.