Slovensko društvo za celiakijo

15. junij je rojstni dan Slovenskega društva za celiakijo – letošnji je že 20! V društvo so vključeni bolniki s celiakijo in tudi tisti, ki želijo tem ljudem pomagati. Skupaj je tako okoli 2000 članov, društvo pa deluje v osmih podružnicah po državi. V društvu so dejavni na različnih področjih. Mariborsko društvo, ki je tudi matično krovno društvo, organizira rehabilitacije za vse člane društva ter za ostale bolnike s celiakijo. Za otroke in mladostnike društvo organizira rehabilitacijo v obliki taborov, starejši bolniki pa so deležni drugačne pomoči. Na nacionalnem nivoju poskrbijo med drugim tudi za izdajo publikacije, v kateri so objavljene koristne informacije za bolnike.

Cekliakija je bolezen, pri kateri ljudje ne smejo uživati prehranskih izdelkov, ki vsebujejo gluten. Ta se nahaja v pšenici, ječmenu, ovsu in v ostalih žitih. Vršilka dolžnosti predsednice društva Breda Kojc je pojasnila, da se bolezen običajno začne razvijati v tankem črevesju. Gre za avtoimuno obolenje, posledice obolenja pa se lahko kažejo tudi na ostalih organih. Če bolnik ne upošteva ustrezne diete, ima lahko prebavne težave. Bolniki ob nepravilni prehrani postanejo slabokrvni, lahko pa obolijo tudi za rakom na črevesju.

Kje se nahaja gluten?

Otroci in odrasli, ki jim diagnosticirajo celiakijo, se morajo držati stroge brezglutenske diete, ki ne sme vsebovati niti najmanjših sledi proteinov žitaric, ki se najpogosteje znajdejo na našem krožniku. To ne pomeni, da je treba s seznama črtati živila, za katera je jasno, da so prepovedana, ampak je treba pred nakupom preveriti tudi deklaracije želenih živil (poleg omenjenih žitaric je prepovedano uživanje moke, zdroba, kruha, drobtin, keksov, testenin, zakuh, peciva, omak in temu podobnih jedi). Mnogo je namreč takih, ki so po svoji naravi brezglutenska, a jim v postopku predelave dodajo gluten zaradi njegovih lastnosti. Kot zelo veliko težavo pa v Slovenskem društvu za celiakijo navajajo, da se proizvajalci zaradi zakonodaje pogosto zatečejo k deklariranju, da neko živilo lahko vsebuje pšenico, ker s tem breme izbire prenesejo na potrošnika, bolniki pa so prepuščeni samim sebi.

Živila, ki nadomestijo prepovedana žita

RIŽ: rižote, mlečni riž, kot polnilo zelenjave in mesa (polnjene paprike), sladice (rižev narastek), mlečni riž, priloge, narastku, riževe solate, dodatek juham in enolončnicam; riževi kosmiči (za zgostitev juh, omak, kot samostojna jed: misliji); riževa moka (sami jo naredite tako, da zmeljete riž) je odlična za zgostitev juh, za peko kruha, izdelavo mlincev.

KORUZA: koruzni zdrob (polenta, cmoki, peciva itd.); koruzna moka je osnovna prehrambena surovi pri brezglutenski dieti; v zrnih za solate, omake, prikuhe; v storžkih za solate in priloge; kot pokovka; koruzni kosmiči; koruzni kalčki; koruzno olje (dodano tudi nekaterim margarinam).

PROSO: prosena kaša (samostojna jed, priloga), prosena moka (ne samostojno, ampak kot primes kakšni drugi moki), proseni zdrob, proseni kosmiči.

AJDA (sodi med neprava žita): ajdova kaša (priloga, zakuha v juhah, kot samostojna jed), ajdova moka (žganci, kruh, pecivo, cvrtnjaki).

KROMPIR: krompirjeva moka (v obliki škroba ali moke), krompirjevi kosmiči (dodatek juham, omakam).

GRAH, FIŽOL: moka (kot dodatek jedem in v pekarskem pecivu).

LEČA: dodatek juham, v solati, omakah, lečina moka (za zgoščevanje omak in enolončnic).

ČIČERIKA: čičerikina moka (za zgoščevanje omak, juh), solate, peciva.

Kako prepoznati in omiliti celiakijo?

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na