Začetek sladkorne bolezni tipa dva, ki je bil sicer donedavnega značilen za starejše, danes pa ga vse več opažajo tudi pri otrocih, sega v čas več desetletij pred dejanskim pojavom povišane ravni sladkorja v krvi, je na posvetu z naslovom Sladkorna bolezen kot ekonomsko in družbeno breme ter sistemski ukrepi za upočasnitev njene rasti opozoril Kotnik s kliničnega oddelka za endokrinologijo pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

Največji dejavnik razvoja sladkorne bolezni tipa dva, pa tudi drugih bolezni, kot so visok pritisk, srčne in žilne bolezni ter rak, je prav debelost. Otroci, ki so prekomerno hranjeni ali so debeli, imajo kar dvakrat več možnosti za pojav sladkorne bolezni, opozarja Kotnik.

In čeprav se naraščanje debelosti pri otrocih in mladostnikih upočasnjuje, je ta še vedno visoka. Po lanskih podatkih OECD se Slovenija uvršča na četrto mesto po debelosti otrok. Na kliničnem oddelku, kjer Kotnik deluje, imajo denimo 14-letnika, ki ima 177 kilogramov. Zgodnje znake sladkorne bolezni pa opažajo pri tretjini otrok in polovici mladostnikov, ki jih obravnavajo.

A če oseba shujša, se ti obeti izboljšajo. "Takoj je treba začeti več vlagati v ukrepe za zajezitev debelosti otrok in mladostnikov. Ne smemo čakati na prve merljive posledice debelosti v odrasli dobi," je pozval.

Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje je poudarila, da ima Slovenija od letos novo resolucijo o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti. Na podlagi tega bodo nastali načrti, ki bodo vključevali ukrepe, ki bodo približali zdravo prehrano in možnosti gibanja zlasti ekonomsko in socialno ranljivejšim skupinam. Debelost in prekomerna prehranjenost je namreč značilna zlasti za skupine nižje na družbeni lestvici.

Sladkorna bolezen tako kot vsaka kronična bolezen pomembno vpliva na kakovost življenja bolnika. Po besedah Jane Klavs s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana sladkorna bolezen vpliva tako na svobodo prostega časa bolnika, njegovo čustveno stanje, vpliva tudi na njegovo finančno stanje.

A bolezen ne vpliva le na finančno stanje posameznika, pač pa pušča tudi ekonomsko in družbeno breme. Študija Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki so jo predstavili lani, namreč kaže, da neposredni stroški sladkorne bolezni v Sloveniji na letni ravni znašajo 114,3 milijonov evrov, posredni pa še 6,3 milijona evrov.

Petra Došenović Bonča z ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani pa je ob tem spomnila na raziskavo ameriške investicijske banke Morgan Stanley, v kateri so ocenili, da bi lahko Slovenija zaradi bremena sladkorne bolezni do leta 2035 dosegla za 21,6 odstotne točke manjšo realno rast bruto domačega proizvoda.

Ob upoštevanju bremena bolezni, ki vpliva med drugim na produktivnost bolnikov, je Morgan Stanley znižal ocenjeno rast BDP za Slovenijo s 2,3 odstotka, kolikor je predvideval OECD, na 1,51 odstotka. Po besedah Došenović Bonče bi glede na lanskoletno triodstotno gospodarsko rast v Sloveniji to pomenilo, da BDP lani na račun sladkorne bolezni zrasel za 273,4 milijona evrov manj kot bi lahko.