Osnovni namen osebne genske analize je omogočiti posameznikov vpogled v skrivnosti njihovega dednega zapisa in predstaviti rezultate najnovejših znanstvenih dognanj na razumljiv in uporaben način. S poznavanjem naših genskih potencialov lahko namreč zavestno vplivamo na okoljske dejavnike, naše aktivnosti in hrano, s katerim se je mogoče izogniti določenim nevšečnostim.

Jaz na primer ponujam celovito gensko analizo, ki vključuje gensko tveganje za določena obolenja (18 najpogostejših bolezni, tudi rak dojke, črevesja in pljučni rak) delovanje zdravil, in genetsko pogojene telesne lastnosti, kot je spomin, mišična struktura, učenje iz napak, presnova alkohola, kofeina, laktoze … To se mi zdijo relevantne informacije, ki lahko pripomorejo, da na določen dejavnik vplivamo in s tem povečamo možnost, da se oseba izogne kakšni bolezni.

Temeljna priporočila o zdravi prehrani so že dolgo časa podobna in ne glede ne genske teste ostaja »zdrava prehrana« enaka. To pomeni, da lahko nekdo odlično presnavlja maščobe in se z njimi ne redi tako kot bi se povprečen človek, pa to še vedno ne pomeni, da lahko uživa neomejene količine maščob brez posledic za njegovo zdravje. Genska analiza nam lahko pove, katere varovalne dejavnike v prehrani moramo povečati.

Če je torej na podlagi nabora genov mogoče vedeti, katerim boleznim bomo v življenju bolj izpostavljeni, se jim lahko vnaprej izognemo. A to pomeni, da so taka priporočila uporabna tudi za preprečevanje debelosti?

Odgovor na to vprašanje je veliko bolj kompleksen. Najprej moramo vedeti, da je genska analiza dodatna informacija ali nadgradnja neke terapije ali načina prehrane, ki nam ga je predpisal svetovalec za prehrano. Nikakor pa to ni temelj, na katerem bi gradili priporočila. Za primer vzemimo dva posameznika. Enemu genetska analiza pokaže, da ima zvišamo tveganje za raka na debelem črevesju, drugemu pa, da ima znižano tveganje. Oba pa imate povišano telesno težo. Dober svetovalec za prehrano bo obema svetoval hrano z minimalno količino mesa, priporočil bo povečano uživanje vlaknin v obliki zelenjave in polnovrednih izdelkov in omejil energijski vnos. Človek, ki ni ogrožen, tako ne bo dobil odobrenih več 'prekrškov'. Še vedno bosta oba morala jesti zdravo. Pri hujšanju nam genska analiza lahko pomaga, da prej vidimo, katera hrana, bi utegnila povzročati težave. Vendar je ponovno tako, da moramo najprej spoštovati osnovna pravila hujšanja, z informacijami iz genske analize pa se lahko izognemo kakšni nevšečnosti na poti do vitkosti.

DNK analiza je tista, ki pokaže oceno možnosti za razvoj nekaterih bolezni ali reakcije na določena zdravila. Torej vi kot nutricionistka na podlagi analize sestavite potencialni bolezni primeren jedilnik za otroka?

Ne, analiza je samo dodatek, dodatna informacija, ki nam pokaže, na katerem področju moramo biti bolj pozorni. Jedilnik je vedno ciljno sestavljen in se dotika določene problematike. Lahko je to samo želja po bolj zdravi prehrani, lahko gre za hujšanje, lahko pa za zniževanje holesterola … Glede na težave sestavimo jedilnik, ki upošteva splošna priporočila, smernice in okus in življenjski ritem stranke. Genska analiza pa pomaga v tej meri, da lahko, če bi na primer odkrili večjo možnost za sladkorno bolezen, v jedilnik vključili še več varovalnih živil. Tako potem poleg že zdrave prehrane še bolj natančno pazimo na glikemični indeks obrokov, vsebnost in kakovost maščob, količino in vrsto sladkarij, količino vlaknin …

Strokovnjaki s tega področja pravijo, da lahko med drugim ugotovijo tudi otrokovo nagnjenost k sladkorni bolezni, celiakiji in laktozno intoleranco. Kako tak podatek pomaga staršem oziroma kaj pomeni vam?

Tako je, odkrije se lahko nagnjenost, ker pa še ne pomeni, da bo otrok tudi dejansko zbolel. Te informacije so dobrodošle, saj starše opozori prej, preden bi se težava utegnila pokazati. Če bi odkrili nagnjenost k celiakiji, bi starši bili veliko bolj pozorni na otrokovo počutje, ko bi mu ponudili hrano, ki vsebuje gluten, pri laktozini intoleranco bi pazili na mlečne izdelke in podobno. Tako lahko tudi pravi čas uvajajo druga živila, ki težav ne povzročajo, kar še pripomore k zdravemu načinu življenja in večji pestrosti hrane.

Katera je tista napaka, ki jo starši prepogosto delamo, ko je govora o prehrani otroka?

Otroci uživajo veliko preveč industrijsko predelane hrane, predvsem sladkarij. Pijejo tudi preveč sladkanih pijač. Sladkarije bi morali omejiti na 418 Kj (100 kcal) na dan, kar je približno ene vrstica čokolade ali 2 piškota. Prav tako bi morali več pozornosti nameniti kakovostnemu zajtrku. Čokolino, sadni jogurt ali sladki kosmiči so sladkarije, in ne kakovosten zajtrk, prav tako nista kakovosten zajtrk pašteta in bel kruh. Pri uvajanju zdrave hrane bi morali biti veliko bolj dosledni in vztrajni, saj so dobre prehranjevalne navade zelo dobra popotnica za nadaljnje življenje.

Kaj uživati pri okužbi prebavil?

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na