Po ocenah predstojnika Oddelka za endokrinologijo in diabetologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Mira Čokoliča je več kot polovica zlomov v Sloveniji posledica osteoporoze. "Bolj ko si star, bolj si temu izpostavljen," je povedal za STA.

Prvi je osteoporozo zelo plastično opisal ameriški endokrinolog Fuller Albright leta 1940 kot "premalo kosti v kosti". Sicer pa je to najbolj razširjena presnovna kostna bolezen in eden glavnih zdravstvenih in socialno-ekonomskih problemov v svetu, saj zahteva velike stroške za zdravljenje. "Letni stroški v ZDA so okoli 19 milijard dolarjev, v Evropi pa 37 milijard. Ocenjujemo, da bo čez deset let še 15 odstotkov več stroškov kot sedaj," je pojasnil Čokolič.

Sorazmerno podobni stroški bremenijo tudi Slovenijo. "Vsak takšen zlom s posledicami stane okoli 30.000 evrov," je navedel.

Prepoznavanje te bolezni se je s pojavom merjenja gostote kosti izboljšalo, a v Sloveniji ostaja storitev samoplačniška. Ker si številni tega ne morejo privoščiti, se bolezen velikokrat identificira šele ob zlomu.

Čeprav je bolezen največkrat povezana s starostjo, njeni zametki nastanejo že v otroštvu. "Iz mladosti prenesemo premalo dote v starost. Če v mladosti ne uživamo dovolj kalcija, mleka in mlečnih izdelkov, se kost ne zgradi dovolj dobro in tako že začnemo z nižjo kostno gostoto. Glavni povod za to bolezen pa je menopavza, ki lahko pri ženski, če ima smolo, povzroči hitro izgubo kostne mase tudi po nekaj odstotkov letno," je pojasnil.

Za preprečevanje in zdravljenje osteoporoze sta nujna redna in primerna telesna dejavnost ter ustrezen vnos kalcija ter vitamina D v telo. Vitamin D, ki ga lahko dobimo iz sončnih žarkov, pomaga telesu vsrkati kalcij, ki ga telo nujno potrebuje za to, da se lahko naše kosti pravilno razvijejo.

Danes številni pediatri priporočajo, da se otrokom daje kapljice vitamina D ne le v prvem letu ampak tudi do 18. leta starosti. Čokolič to podpira, saj otroci danes veliko časa preživijo v zaprtih prostorih. "Tudi naša prehrana nam ne daje dovolj tega vitamina, za razliko od na primer Skandinavcev, ki jim losos zapolni potrebe po vitaminu D," je opozoril.