"Moški niso nasprotniki žensk, temveč njihovi zavezniki," je v uvodu posveta Enakost spolov - kaj imajo moški s tem? opozorila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk.

Nekateri po njenih besedah ocenjujejo, da je vprašanje enakosti spolov le žensko vprašanje, mednarodne raziskave pa kažejo, da so moški na takšnih razpravah odrinjeni na stranski tir.

Po besedah Ingolfurja V. Gislasona z Univerze na Islandiji je odgovor na vprašanje, česa si moški pravzaprav želijo, socialna in ekonomska varnost, streho nad glavo in nekoga, ki ga lahko poljubijo.

"Njihov odgovor je v osnovi takšen, kot je odgovor žensk," je opozoril.

Na Islandiji se je leta 1994 oblikovala skupina moških, ki si je prizadevala, da bi bili moški manj nasilni tako do žensk kot tudi do drugih moških in navsezadnje do samih sebe. Bolj sta vlogi moških in žensk uravnoteženi, manj je nasilja, ugotavlja Gislason.

"Pomembno je presekati mišljenje, po katerem sta moškost in nasilje tesno povezana," je opozoril. Na Islandiji so tudi zagotovili pomoč za tiste, ki se želijo spremeniti. Sprva je bila namenjena le nasilnim moškim, zdaj pa je tudi za nasilne ženske, je povedal.

V družbi, kjer je večja enakost spolov, so po njegovih besedah ženske v manjši meri žrtve nasilnih moških kot tam, kjer je enakost spolov manjša. Manj je tudi žrtev nasilja med moškimi in samomorov med moškimi.

Obravnavo teme so nadaljevali na okrogli mizi, ki jo je vodil Roman Kuhar s filozofske fakultete v Ljubljani. Gregor Majdič iz centra za genomiko na veterinarski fakulteti v Ljubljani, ki sicer raziskuje razlike med možgani žensk in moških, je dejal, da so stereotipi zakoreninjeni tako pri ženskah kot pri moških.

Po besedah gestalt psihoterapevta Tomaža Flajsa od številnih moških v času odraščanja in socializacije pričakujejo, da amputirajo del sebe, če želijo biti sprejeti kot del družbe. Temeljni instrument za doseganje tega cilja pa je vzbujanje občutkov sramu.

Jasna Podreka s filozofske fakultete v Ljubljani pa v Sloveniji pogreša več dela pri preventivnih dejavnostih. Več prizadevanj bi bilo treba po njenih besedah usmeriti v pomoč moškim, ki to pomoč potrebujejo. Zelo pomembna pa je tudi vloga drugih moških, je opozorila.