Začelo se je zelo kmalu po končani srednji šoli. Izvedela sva, da sem noseča. Najprej šok, saj sva še zelo mlada in kaj bo o tem rekla okolica. Seveda sva se odločila, da otroka obdrživa. Hodila sem na preglede h ginekologinji in do 20. tedna je bilo vse v redu. Potem je ginekologinja začela ugotavljati, da je plod majhen in da zaostaja v rasti. Menila je, da je to zato, ker sva s partnerjem manjše rasti. No, potem se je ta zastoj rasti vedno večal. Okrog 26. tedna me je poslala na pregled v UKC Maribor v ambulanto za tvegano nosečnost.
Ker sem imela tudi skrajšan maternični vrat, sem odšla na bolniški dopust (prej sem bila namreč zaposlena). Tudi tam so potrdili, da otrokova rast zaostaja. Od takrat naprej sem dvakrat tedensko hodila na pregled v Maribor. Tolažili so me, saj si še mlada, nič ne more biti narobe. Ugotovili so, da posteljica 'nagaja' in da bom po vsej verjetnosti mogla roditi prej.
V 35. tednu je sledil šok
V 35. tednu so mi naredili amniocintezo in ugotovili mikrodelecijo 15. kromosoma. Šok! Kaj zdaj to pomeni?! Ker v Mariboru takrat ni bilo dosegljive genetičarke, sva se odpravila v porodnišnico Ljubljana. Tam nama je genetičar povedal, da obstaja možnost, da se pojavijo avtizem, epileptični napadi, lahko se težje uči, kasneje shodi. Tam so menili, da mi morajo narediti še en ultrazvok, da vidijo, kako je z otrokom. Ginekologinja mi je z bledim obrazom rekla: "Gospodična,vi pa greste z mano v porodno sobo." Oba s partnerjem sva bila šokirana, zakaj zdaj to. Rekla je, da je otrok v nevarnosti, saj se lahko placenta vsak čas "zruši". Po pogovoru smo se zmenili, da pokliče v Maribor in se pogovori z njimi o stanju. Skoraj sva že prišla do garažne hiše, ko je zazvonil telefon, naj se jutri oglasiva v Mariboru ob 9. uri, da bodo sprožili porod.
Rodila sem 26 dni prej
Vsa neučakana sva se zjutraj peljala proti Mariboru. Partner se je še ustavil pri frizerju, ker s takšnimi dolgimi lasmi pa res ni mogel v porodno sobo. Naredili so mi CTG in napotili v porodno sobo. Izpolnila sem še kup papirjev, nato pa je že prišel ginekolog, ki je vstavil tableto za sprožitev poroda. Rekel je: "Prva tableta skoraj nikomur ne prime, tako da se partner lahko obleče in odide domov, ga bomo že poklicali, ko bo čas." In res se je oblekel, mi dal poljub, nato pa mi je odtekla voda. Nikamor ni šel, babica je rekla, da moram roditi v 20 urah. Jaz pa sem dobila tako močne popadke, da za sebe nisem vedela. "Prvih 20 ur, tega ne bom zmogla." Po uri in pol popadkov so mi dali injekcijo proti bolečinam in takrat sem zaspala. Zbudil me je partner, ker se je bal, da je nekaj narobe. Rekel je: "Joj, nisem vedel ali si ti ali stena, tako si bleda," in potem se je začelo.
Močno me je začelo pritiskati navzdol in hčerkica je hitro potisnila glavo ven. Porajanje je trajalo 10 minut. In najbolj srečna sem bila, ko sem slišala hčerkico jokati. Vse skupaj je trajalo tri ure. Rodila se je 26 dni prej, s 44 cm in 2.100 gr. Najlepša punčka zame. Moja hčerka. Sedaj je stara pet mesecev in midva sva najbolj ponosna starša na svetu.
*Fotografija je simbolična.
