Vojvoda in vojvodinja Sussekška sta se za razliko od cambriških vojvode in vojvodinje Williama in Kate, ki sta vse tri otroke javnosti pokazala že nekaj ur po porodu, odločila, da se rojstva prvorojenca razveselita v zasebnosti, in ga svetu pokazala šele dva dni pozneje. Meghan se je odločila tudi, da bo namesto v znamenitem Lindo Wingu londonske bolnišnice St. Mary’s, kjer so se rodili tako princ Willam kot princ Harry ter vsi trije Williamovi otroci, rodila v precej manj razkošni bolnišnici Frimley Park Hospital v Surreyju, ki je bliže njunemu domovanju Frogmore Cottage.

Vojvodinja Sussekška naj bi si sicer želela roditi na domu, a se je zaradi prevelikega tveganja, ki sta ga predstavljala njena starost in zamujanje poroda, tej ideji morala odpovedati. Če bi se to res zgodilo, bi šla po stopinjah britanske kraljice Elizabete II. Ta je bila namreč rojena v domu njenih starih staršev, doma pa je rodila tudi vse svoje štiri otroke. To sicer ni nič nenavadnega, saj so bile v času prve in druge svetovne vojne londonske porodnišnice večinoma zaprte, ženske, ki so želele roditi v zdravstveni ustanovi, pa so jih iskale na podeželju, v tako imenovanih porodniških domovih. Tudi po letu 1945 je še od 200 do 300 žensk na teden zapustilo London, da bi rodile v porodniškem domu na podeželju.

Meghan se požvižga na protokol

Poleg tega sta Harry in Meghan, sicer znana po tem, da sta že vse od začetka razmerja vztrajno kršila vrsto kraljevih pravil, tudi v nosečnosti nadaljevala svojo prakso: čeprav ne bi smela na čezoceanske lete, se je Meghan odpravila na turnejo po Avstraliji in tik pred porodom obiskala tudi domače Združene države, kjer je s prijateljicami slavila skorajšnji prihod otroka. Vse do konca nosečnosti se ni odpovedala vrtoglavo visokim petam, nemir pa je vedno znova vnašala tudi z izbiro oblačil. Poleg tega sta, tako kot že William in Kate pred njima, prekršila tudi pravilo, da oče otroka ne sme biti prisoten pri porodu. Harry je ob rojevanju malega Archieja Harrisona Mountbatten-Windsorja svoji soprogi ves čas stal ob strani in izkušnjo pozneje opisal kot nekaj neverjetnega ter neponovljivega.

Eno najhujših kršitev kraljevega protokola pa si je Meghan privoščila s tem, ko se je odločila, da ji bo pri pripravah na porod in pri samem porodu pomagala doula. Gre za empatično osebo, ki deluje na podlagi praktičnih izkušenj in v današnji hektični ter nepovezani družbi prevzame vlogo porodne spremljevalke nosečnic, jim pomaga premagati strah in razviti zaupanje v lastno telo ter porodni proces. Kot velevajo kraljeva pravila, sta bila pri porodu prisotna tudi dva zdravnika, ki pa bi bila v sam porod vpletena le v primeru zapletov. Sicer v Veliki Britaniji nezapleteno nosečnost in porod spremljajo zgolj babice, ne pa tudi ginekologi. Te morajo imeti ustrezno izobrazbo in pridobiti vse potrebne certifikate v skladu z zakonodajo, da lahko opravljajo svoje delo.

Namesto ginekologa nosečnost spremljajo babice

Večina Britank se sicer poslužuje javnega zdravstvenega sistema, ki ob normalnem poteku nosečnosti zajema od sedem do 10 ginekoloških pregledov pri babicah in brezplačne ultrazvočne preglede ter laboratorijske preiskave. Približno šestina nosečnic se poleg standardnih odloči še za dodatne, samoplačniške preglede, za katere v povprečju plačajo nekaj več kot 100 britanskih funtov (113 evrov). V več kot polovici primerov gre za 3D in 4D ultrazvočne preglede, ostalo so pregledi za ugotavljanje spola otroka, dodatni ultrazvočni pregledi, specialistični pregledi in druga mnenja. Pri zapletenih nosečnostih bodoče mamice napotijo na dodatne preglede k ginekologu.

V sklopu javnega zdravstva Britanke v nosečnosti nimajo izbrane babice, tako da lahko ob vsakem pregledu naletijo na drugo. Veliko žensk se zato odloči rezervirati zasebno ali neodvisno babico, ki zagotavlja, da za nosečnico skrbita največ dve babici v celotnem obdobju (ona ali njena namestnica), porod pa poteka v izbrani porodnišnici. Veliko Britank, ki se odločijo za neodvisno ali zasebno babico, načrtuje porod doma. V takem primeru se lahko zgodi, da bo porodnica premeščena v bolnišnico, če boste ona ali otrok potrebovala dodatno pomoč. V tem primeru babice in zdravniki v bolnišnici prevzamejo oskrbo porodnice, a je zasebna babica še vedno lahko prisotna kot podpornica pri rojevanju, ne pa kot del strokovnega osebja.

Nosečnicam v Veliki Britaniji je v primeru plačila omogočena tudi popolna zasebna predporodna oskrba s porodničarjem in babico vred, in sicer v zasebnih porodnišnicah ali zasebnih krilih bolnišnic, a takih primerov ni veliko. Zasebna nega med porodom stane od dva do pet tisoč britanskih funtov (2.300 in 5.650 evrov), a lahko cene precej nihajo. Tiste porodnice, ki zahtevajo prisotnost ginekologa, morajo plačati še več. Povsem zasebne porodnišnice v Veliki Britaniji niso pogoste, večina pa jih je na širšem območju Londona.

Kaj pravi statistika?

Glede na poročilo britanskega nacionalnega inštituta za javno zdravje NHS, se je v obdobju 2017–2018 v Veliki Britaniji rodilo 626.203 otrok, kar je 1,6 odstotka več v opazovanem obdobju leto poprej. V to število so zajeti vsi porodi, ki so jih starši registrirali v bazo prebivalstva najpozneje v 42 dneh po rojstvu. V zadnjih desetih letih je število rojstev sicer močno nihalo, a se trenutno nahaja na najnižji točki v zgodovini merjenja. Pri primerjavi rojstev po starostni skupini je v primerjavi z desetletjem prej močno naraslo število žensk, ki rodijo po 30. letu starosti, medtem ko se je število mlajših postopoma zmanjševalo. Najbolj se je povečalo število žensk v skupini 30–39 let, in sicer za kar 7 odstotkov. Število žensk, ki so ob porodu stare manj kot 20 let, se je v zadnjih desetih letih prepolovilo na 18.548 porodnic.

V Veliki Britaniji je otrok, ki je rojen pri dopolnjenih 37 tednih nosečnosti ali pozneje, donošen, malčki rojeni pred tem, so nedonošenčki in so lahko manj zdravi ter zahtevajo dodatno nego. Teža otroka ob rojstvu je odvisna od številnih dejavnikov, vključno z gestacijsko starostjo, v kateri se otrok rodi, genetiko in tudi zdravjem matere, zlasti med nosečnostjo. V obdobju 2017–2018 je imelo 7 odstotkov britanskih novorojenčkov manj kot 2,5 kilograma, 1 odstotek jih je imel manj kot 1,5 kilograma. Največ, kar 36 odstotkov otrok, je imelo ob rojstvu od 3 do 3,5 kilograma, več kot 4 kilograme je imelo 11 odstotkov novorojenčkov. Velika Britanija izvaja številne programe za spodbujanje dojenja in matere poučuje o pozitivnih učinkih dojenja tako za mater kot za otroka na kratek in dolgi rok. Tako naj bi se za dojenje kot prvo obliko prehranjevanja odločilo kar 74 odstotkov britanskih mamic.

Čas, ki ga porodnica v Veliki Britaniji po porodu preživi v bolnišnici, je odvisen od vrste poroda. Število naravnih porodov brez farmakološke, mehanske ali operativne intervencije se je v zadnjih desetih letih zmanjšalo z 69 na 52 odstotkov. Za 5 odstotkov (z 11 na 16) se je povečalo število žensk, ki se odločijo za carski rez, število induciranih porodov pa se je v zadnjih desetih letih povišalo z 20 na 32 odstotkov. V obdobju 2017–2018 se je za anestetike odločilo 58 porodnic v skupini mlajših od 20 let in 66 odstotkov porodnic v skupini porodnic, starih 40 let ali več. V obdobju 2017–2018 so bili najpogostejši zapleti med porodom raztrganina presredka, ki se je pojavila pri 42 odstotkih porodnic, in zapleti zaradi fetalnega distresa, ki se je pojavil pri 26 odstotkih porodov.

Gre za stres z negativnim predznakom, močno fizično ali psihično obremenitev organizma, ki je po takem stresu močno oslabljen, in če traja stres dalj časa, lahko tudi prizadet. Če na plod deluje stres z negativnim predznakom, govorimo o fetalnem distresu. Najpogostejša vzroka fetalnega distresa sta popuščanje prehranjevalne in respiratorne (posteljica plod prehranjuje in skrbi za dovajanje kisika in izplavljanje ogljikovega dioksida preko popkovničnih žil) funkcije posteljice in pomanjkanje kisika zaradi oviranega pretoka krvi skozi popkovnico.

Iz porodnišnice v domačo oskrbo še isti dan

Britanke so iz porodnišnice v domačo oskrbo sicer večinoma odpuščene v obdobju nekaj ur po porodu, običajno še isti dan. Kar 77 odstotkov Britank, ki so rodile po naravni poti, je glede na poročilo nacionalega inštituta za javno zdravje porodnišnico zapustilo še isti ali naslednji dan. Med tistimi, ki so rodile s carskim rezom, je bilo takih 32 odstotkov žensk, pri porodih z uporabo mehanskih pripomočkov pa je bil delež 52-odstoten. Tiste porodnice, ki se odločijo v porodnišnici ostati čez noč, so v okviru javnega zdravstvenega sistema premeščene na poporodni oddelek, kjer si sobo delijo z vsaj dvema drugima porodnicama. Zaprosijo lahko tudi za zasebno sobo, ki lahko stane od 25 do 200 funtov (od 30 do 230 evrov) na noč. Ženske, ki rodijo v okviru javnega zdravstvenega programa, so v tednih po rojstvu deležne poporodne oskrbe s strani babic, bodisi na domu bodisi v lokalnih zdravstvenih domovih. Ženske, ki so rodile ob pomoči zasebne babice, lahko tej nadalje plačajo za poporodno oskrbo ali pa se priključijo javnemu zdravstvenemu sistemu oskrbe.

Zanimivi so tudi podatki o britanskem porodniškem dopustu in finančnem nadomestilu v tem času. Vse v Veliki Britaniji zaposlene nosečnice so upravičene do 26 tednov običajnega porodniškega dopusta. Nato lahko vzamejo dodatnih 26 tednov porodniškega dopusta, kar pomeni skupno leto dni. Pravico do porodniškega dopusta imajo ne glede na to, kako dolgo so delale, koliko ur na teden delajo in koliko so plačane. Tudi, če se ženska odloči, da ne bo koristila porodniškega dopusta, do katerega je upravičena, bo morala v Veliki Britaniji po rojstvu otroka doma ostati vsaj dva tedna. Tiste, ki delajo v tovarnah kot fizične delavke, morajo doma ostati najmanj štiri tedne. Za Britanke, ki so zaposlene preko agencij, so samozaposlene ali svobodne umetnice, lahko veljajo drugačna pravila. V takih primerih se o količini odobrenega porodniškega dopusta odloča na individualni ravni.

Britanke, ki želijo uveljavljati pravico do porodniškega dopusta, morajo svojega delodajalca o nosečnosti obvestiti najpozneje 15 tednov pred načrtovanim porodom. Sporočiti mu morajo datum načrtovanega poroda in datum, kdaj želijo nastopiti materinski dopust. Delodajalec lahko od nosečnice zahteva, da mu te informacije sporoči v pisni obliki ali pa zaprosi za potrdilo o materinstvu, ki potrjuje nosečnost in predvideni rok poroda. To potrdilo lahko nosečnicam izdata zdravnik ali babica po dopolnjenih 21 tednih nosečnosti. Delodajalec mora potrditi datume zakonskega porodniškega dopusta v 28 dneh od datuma sporočitve. Nosečnica lahko spremeni želeni datum nastopa porodniškega dopusta, dokler je ta v okviru 28 dni pred želenim datumom nastopa. Porodniški dopust lahko bodoča mamica nastopi kadar koli od 11 tednov pred načrtovanim porodom, v skladu z dogovorom z delodajalcem.

Kako je s finančnim nadomestilom v času porodniškega dopusta?

Novopečene britanske mamice so do prejemanja finančnega nadomestila za porodniški dopust zakonsko upravičene 39 od skupno 52 tednov porodniškega dopusta, če so v 66 tednih pred porodom delale vsaj 26 tednov. Ni pa nujno, da so zaposlene, ko rodijo. Prvih šest tednov prejemajo 90-odstotno nadomestilo višine povprečne tedenske plače (pred obdavčitvijo). Po tem datumu dobijo zgolj 139,58 funta (157,61 evra) na teden oziroma 90 odstotkov njihovega povprečnega tedenskega zaslužka v primeru, da je to nižje od zgoraj omenjenega zneska.

Tiste, ki se odločijo vzeti celo leto porodniškega dopusta, zadnjih 13 tednov porodniškega dopusta niso upravičene do nikakršnega finančnega nadomestila, kar si britanski kongres sindikatov (Trades Union Congress) v zadnjih letih močno prizadeva spremeniti. Zakonsko določeno višino nadomestila za porodniško želi namreč povišati do te mere, da bi se ujemal z minimalno plačo, ki za 40 ur dela na teden za starejše od 25 let znaša 288 britanskih funtov (325 evrov) – torej skoraj dvakrat več, kot dobijo po preteku šestih tednov ženske porodniškega nadomestila. Ženske, ki zaslužijo manj kot 112 britanskih funtov (126 evrov) na teden, niso upravičene do prejemanja finančnega nadomestila v času porodniškega dopusta. Sicer dobijo nadomestilo za materinstvo, a to lahko znaša vsega 27 funtov (dobrih 30 evrov) na teden za obdobje 14 tednov.

Porodniški dopust si lahko vzame tudi otrokov oče

Britanske matere si lahko porodniški dopust delijo z očetom otroka z uporabo deljenega starševskega dopusta, od rojstva naprej. Očetje dopusta ne morejo nastopiti, preden je otrok rojen. Prav tako mora biti oče pred nastopom porodniškega dopusta pri istem delodajalcu zaposlen vsaj 11 tednov in ne sme biti samostojni podjetnik ali svobodni umetnik. Oče, ki izpolnjuje te pogoje, je lahko upravičen do prejema zakonskega deljenega porodniškega nadomestila za čas, ko vzame deljeni starševski dopust. Ta se izplačuje po enaki stopnji kot materam. Oba starša lahko istočasno vzameta nekaj porodniškega dopusta, da lahko skupaj preživita nekaj časa z otrokom. Nato se lahko odločita, kateri se bo vrnil na delovno mesto in kateri bo ostal doma. V 52 tednih od datuma poroda se lahko po želji izmenjujeta. O deljenem porodniškem dopustu morata mati in oče pravočasno obvestiti svoja delodajalca. Če sta upravičena do denarnega nadomestila v času porodniškega dopusta, bo to odvisno od plače tistega od staršev, ki je na dopustu.

Vrnitev na delovno mesto

V času porodniškega dopusta ženska v Veliki Britaniji ohranja vse zaposlitvene pravice, vključno s povišanjem plače in letnim dopustom. Po prvih dveh tednih obveznega porodniškega dopusta lahko britanska mamica dela do 10 dni med porodniškim dopustom. To se imenuje 'dnevi ohranjanja stika s službo'. Z delodajalcem se mora dogovoriti, kakšno delo bo opravljala in koliko bo zanj plačana. To ne bo vplivalo na višino nadomestila za porodniški dopust. Seveda pa se lahko službi v času porodniške povsem odpove, ohrani pa stike z delodajalcem, ki bo morda z njo želel razpravljati o vrsti vprašanj, ki lahko vključujejo načrte o vrnitvi na delovno mesto, pomembne spremembe v službi ali priložnosti za napredovanje. Vse ženske v Veliki Britaniji imajo namreč pravico vrniti se na svoje delovno mesto po porodniškem dopustu, ne glede na velikost podjetja, v katerem so zaposlene.

Britanke, ki se odločijo vzeti vseh 52 tednov porodniškega dopusta, delodajalca ne rabijo obvestiti o vrnitvi na delovno mesto. Ta bo namreč predvideval, da nameravajo vzeti polno dobo porodniškega dopusta. Tiste, ki se želijo na delovno mesto vrniti prej, bodo morale o tem delodajalca obvestiti vsaj osem tednov pred želenim datumom vrnitve. V nasprotnem primeru lahko ta vrnitev zavrne oziroma jo preloži za nadaljnjih osem tednov. Tudi če med enoletnim porodniškim dopustom ponovno zanosijo, so upravičene do enakega porodniškega dopusta, kot pri prvem/prejšnjem otroku. Mamice, ki se odločijo, da se po porodniškem dopustu ne bodo vrnile na delovno mesto, morajo o tem pravočasno obvestiti delodajalca. Še vedno pa bodo do konca izteka upravičene do porodniškega dopusta in plačila nadomestila.

Kdaj se vrača Meghan Markle?

A s tovrstnimi stvarmi si niti Meghan Markle niti Kate Middleton nikoli nista delali skrbi. O tem, kako dolgo bosta na porodniškem dopustu, kraljeva pravila namreč niso preveč stroga. Vzameta si lahko toliko časa, dokler nista povsem pripravljeni, da se vrneta na stare tirnice in začneta ponovno izpolnjevati kraljeve obveznosti. A ker Meghan vsi primerjajo s Kate, je verjeti, da si bo vojvodinja Sussekška vzela približno enako količino časa za uživanje v poporodnih radostih kot vojvodinja Cambriška. Toda pri Kate je bilo po vsakem porodu drugače. Ko je rodila princa Georgea je njen porodniški dopust trajal dva meseca. Po rojstvu princese Charlotte je 'ostala doma' šest mesecev in nato še sedem mesecev po rojstvu princa Louisa, ki se je rodil aprila lani. Koliko porodniškega dopusta si bo vzela Meghan, bomo tako izvedeli šele, ko se bo novopečena mamica ponovno pojavila na uradnih dogodkih kraljeve družine.

Viri, uporabljeni med raziskovanjem: The Telegraph, The Sun, Hello Magazine, Wikipedia, TUC, Babycentre.co.uk, Gov.uk, Nhs.uk, Which.co.uk

Vse o kraljevi družini si preberite TUKAJ.