Za učenje doma ni bilo časa ...

Upokojenka Mari Klešnik se odlično spomni šolskih dni; najraje je imela slovnico in matematiko. ''Pri nas je bilo šest otrok in ni bilo časa, da bi se starši z nami ukvarjali, smo bili kar sami. Imela sem brata, ki je bil eno leto starejši, tako da sem šla v šolo, ko sem že znala brati in pisati. Vse sem se naučila od njega,'' je pripovedovala srčna sivolasa gospa. Učila se je tako, da je bila v šoli osredotočena na razlago. Do šole je morala dlje časa hoditi in je takrat v glavi premlevala, česa vse se je naučila. Učitelji so spraševali po abecedi in ona je bila čisto na koncu redovalnice, tako da se je do zadnjega spraševanja že veliko naučila. Doma je na hitro napisala domačo nalogo, za učenje pa ni imela časa, saj je veliko pomagala staršem.

V šoli so pisali s peresi, delovnih zvezkov in učbenikov seveda niso poznali, odgovore na vsa vprašanja so našli le v čitanki in računici, kasneje še v slovnici. Učitelji so imeli poseben sistem učenja. ''Najbolj se spomnim učitelja za matematiko, ki nas je decimalno piko učil. Pa je veliko piko narisal na tablo, potem pa jo je brcal. Nihče je ni potem nikoli več pozabil,'' se je z nasmehom na obrazu razgovorila o prigodi, ki je nikoli ne bo pozabila.

Peresa so odložili le med enim odmorom, ko ni bilo časa za prve ljubezni, ampak za malico, ki so jo prinesli s sabo. Po navadi je jedla črn kruh, ki ga je mama enkrat tedensko spekla, in jabolko.  

Ko so šli s šolo v naravo, so obdelovali učiteljev vrt ...

Ker princa Timijana v pravljici Počitnice za princa odpelje učitelj Stanko Moder v naravo, smo jo povprašali, ali so kot osnovnošolci tudi šli v naravo in so tako preučevali živali ter rastline. Toda njena zgodba je povsem drugačna. Če so bili zunaj, so morali obdelovati učiteljev vrt, ki je bil zraven šole. Spominja se dveh izletov ob koncu šolskega leta. Prvič so jo mahnili na Orle in ker so bili otroci še majhni, obiskovali so drugi razred, je bil to za njih cel podvig. ''Enkrat se spomnim smo šli v Vrbo ... to je bilo zadnje leto pred vojno ... v Vrbo, Prešernovo rojstno hišo, pa na Brezje.''  

Med počitnicami je delala ...

Pohvali se lahko z lepimi ocenami, za kar je bila tudi nagrajena. Starši so ji zadnji šolski dan privoščili pečen jajček, česa več ji žal niso mogli omogočiti. In namesto, da bi se vse poletje potem podila s sosedovimi otroki po dvorišču, je njo in njene brate ter sestre čakalo delo na kmetiji. Že kot otroci so sodelovali pri oranju krompirja in pospravljanju sena, žita, vsega, kar so doma sami pridelali. Na družinske počitnice ali krajši izlet se niso odpravili nikoli. ''Morje sem prvič videla, ko sem bila stara 25 let. Ko sem bila tam z možem in sinom.''

Rada je brala ...

Kljub temu, da ni bilo časa za svobodno igranje, si je kakšno urico utrgala za branje. Knjige ji je posodila prijateljica, ki je bila včlanjena v knjižnico, pri kateri so občasno izhajale določene knjige. Prebrala je celotne zbirke od prve do zadnje strani.

Z grenkim priokusom nam je Mari Klešnik zaupala, da sinu ni brala pravljic, ker je delala izmensko, je pa vseeno ljubezen do knjig prenesla na vnukinji in pravnukinji. Prav zato, ker ji moč in čarobnost pisane besede veliko pomenita, se je z največjim veseljem pridružila projektu Lahkonočnice, pri katerem sodelujejo stanovalci Doma starejših občanov Fužine kot bralci pravljic, slovenski pravljičarji, kot so Ana Duša, Boštjan Gorenc - Pižama, Cvetka Sokolov, Damjana Kenda Hussu, Jana Bauer, Tinka Bačič, Tomo Kočar in Žiga X Gombač, ter podjetje A1. Vesela je, ker jih lahko otroci potem v obliki digitalnega zvočnega zapisa brezplačno poslušajo prek tablice, telefona ali računalnika.

Vabi vas, da prisluhnete pravljici Damjane Kenda Hussu Počitnice za Princa in izveste, kaj vse se je zgodilo za grajskim obzidjem. Med počitnicami pa lahko ob večerih prisluhnite še več kot 50 zgodbam o princih, kraljičnah, živalih, ki govorijo, čarovnicah, zmajih, vilah, prijateljih ... Navihani, srčni, vsevedni, pogumni, dobrosrčni, prijazni, radodarni, iznajdljivi, norčavi, radovedni ... junaki bodo otroke počasi in po tihem povedli za roko v deželo sanj na www.lahkonočnice.si. 

Sponzorirana objava