Starši imamo na lastno otroštvo najbrž precej podobne spomine: praktično ga ni bilo dneva, v katerem nam vsaj enkrat ne bi bila ponujena skodelica toplega mleka ali kakava, zelo verjetno so bili pogosto na jedilniku tudi mlečni zdrob, mlečni riž ter sirni namaz. Danes je slika nekoliko drugačna, saj je mleka in mlečnih izdelkov v prehrani otrok občutno manj.
Mleko in mlečni izdelki so prava zakladnica beljakovin, ki naš organizem oskrbujejo z aminokislinami, pomembnim gradnikom telesa, ki prispeva k ohranjanju zdravih kosti ter k povečanju in vzdrževanju mišične mase. Otroci in mladostniki bi po priporočilih stroke za optimalen razvoj morali zaužiti približno 1,0 g beljakovin na kilogram telesne teže dnevno, odvisno od starosti: tako bi naj malčki med drugim in osmim letom starosti mlečni obrok jedli dvakrat, starejši otroci pa trikrat na dan. Za eno porcijo štejemo 2 dcl mleka ali jogurta, ali 2,5 dcl pinjenca, ali 50 g skute, ali 30 g sira. Sicer je res, da je beljakovine mogoče najti tudi v živilih rastlinskega izvora, a se je potrebno zavedati, da se aminokisline v takšni obliki veliko težje absorbirajo v telo.Za spodbujanje uživanja lokalnega mleka in mlečnih izdelkov slovenski pridelovalci in predelovalci mleka v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvajajo promocijsko kampanjo s sloganom 'Najboljše imamo doma'. Kampanja pod okriljem nacionalnega projekta »Naša super hrana« je namenjena osveščanju, da imamo v Sloveniji kakovostno ponudbo mleka in mlečnih izdelkov. Potrošniki na trgovskih policah najdejo izdelke z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«, ki je jamstvo za višjo kakovost, slovensko pridelavo in predelavo ter dodatno neodvisno kontrolo.
Stroka ob tem priporoča še, da otroci do dopolnjene starosti dveh let zaradi višjih energijskih potreb uživajo polnomastno mleko, za otroke do dopolnjenega petega leta starosti pa je odsvetovano uživanje posnetega mleka, ki vsebuje le 0,5 odstotka mlečne maščobe. Tudi ta namreč oskrbuje mišice z energijo, prispeva h gradnji kosti in krepitvi obrambnega sistema. Poleg tega so mlečni izdelki še odličen vir kalcija, ki je pomemben za zdrave in močne kosti, pa tudi zobe, pa tudi kalija, ki prispeva k delovanju živčnega sistema, mišic in vzdrževanju normalnega krvnega tlaka. V njih najdemo še fosfor, ki pomaga sproščati energijo pri presnovi, ter jod, riboflavin in kopica vitaminov ter mineralov.

Mlečni izdelki redno na jedilniku tudi v vrtcih in šolah
Pravilna prehrana ima izjemno vlogo za zdrav razvoj otrok. Posebno pozornost je potrebno nameniti zlasti vrtcem, daj malčki tam zaužijejo kar 70-odstotni dnevni vnos hrane. V vrtcu Sežana so denimo najbolj pozorni na to, da so živila v čim večji meri sezonska in slovenskega porekla, zato si prizadevajo izbirati živila z znakom 'izbrana kakovost – Slovenija'. Ta znak označuje sadje, meso in mleko ter izdelke iz vseh treh kategorij, ki so lokalno pridelani, višje kakovosti in nadzorovani s strani certifikacijskih organov.
Pomembno je tudi, da je pripravljena hrana privlačna na pogled in okusna, da jo bodo otroci z užitkom pojedli. »Živilo je lahko zdravo, ampak če ga otroci ne pojedo, s tem nismo dosegli nič,« poudarja organizatorka prehrane in zdravstveno higienskega režima v vrtcu Sežana Mateja Šturm. Če pobližje pogledamo mleko, ga v sežanskem vrtcu kupujejo nepredelanega, iz lokalnega okolja in ga nato sami termično obdelajo ter na ta način zagotovijo obroke z visoko hranilno vrednostjo. Prehranjevanje otrok je sicer zelo odvisno od navad, ki so jih najmlajši usvojili doma. Sogovornica ponazarja: »Če so otroci doma navajeni na sterilizirano mleko iz tetrapaka, bodo težje sprejeli okus domačega mleka. Zato je priporočljivo, da občasno tudi v domačem okolju otrokom ponudimo domače mleko.«

Poleg okusa je pomemben tudi videz
In kakšne mlečne jedi lahko doma preprosto in hitro pripravimo otrokom? Med hladnimi velja izpostaviti jogurte, med toplimi pa takšne jedi, ki jih lahko na pogled naredimo privlačne, hkrati pa so tudi okusne in jih bodo malčki zato z veseljem pojedli. Primeri takšnih jedi so denimo mlečni zdrob, mlečni riž in polenta z mlekom. Otrokom, ki ne marajo piti samega mleka ali jesti mlečnih izdelkov, lahko ponudimo tudi kakav, žitno kavo, čaj z mlekom, sadno-mlečni napitek, žitarice z mlekom, jogurt kot preliv na sadnih solatah, različne skutne namaze, nariban sir na testeninah, v enolončnicah ali dušeni zelenjavi, smetano lahko umešamo v kremne juhe ter preprosta peciva iz zdravih sestavin.
Poskrbimo torej, da bo na krožnikih naših otrok končala samo zdrava prehrana, hkrati pa pazimo, da jim bomo dobri vzorniki tudi sami. Tudi za odrasle je namreč priporočljivo uživati mleko vsak dan, saj vsebuje kombinacijo hranil, ki pripomorejo k ohranjanju kostne gostote, s tem pa se močno zmanjša tveganja za razvoj osteoporoze. Pri izbiri pa bodimo poleg vsebnosti maščob in preostalih karakteristik pozorni tudi na poreklo: izbirajmo slovenske proizvode izbrane kakovosti. Poseganje po izdelkih z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« pomeni podporo slovenskim pridelovalcem in slovenski prehrambni industriji. Naj bo torej slogan kampanje 'Najboljše imamo doma' vodilo pri naših nakupih.
Sponzorirana objava