Prehrana je izjemno pomemben sestavni del odraščanja, saj vpliva na fiziološki, psihosocialni in kognitivni razvoj otrok ter mladostnikov. Prehranske potrebe otrok se v času rasti in razvoja spreminjajo. Ker se v zgodnjem otroštvu telo zelo hitro razvija, se nato nekoliko umiri, pozneje v času pubertete pa se razvoj znova pospeši, je pomembno, da vsakemu od teh obdobij prilagodimo tudi prehrano.
Z izbiro ustreznih živil običajno nimamo večjih težav, saj nas tako izobraževalni sistem kot javnost redno izobražujejo ter opominjajo o pomenu uravnotežene in raznolike prehrane. Vse prevečkrat pa (običajno na račun ugodnejše cene ali videza) zanemarimo kakovost izdelkov. Ta bi morala biti poleg svežine najpomembnejši faktor pri naši izbiri, posegati pa bi morali predvsem po lokalno pridelanih in predelanih izdelkih, ki so največje zagotovilo svežine in kakovosti. Vsak naš nakup šteje, saj z vsakim izbranim lokalnim izdelkom celotni družini zagotovimo popolno osnovo za zdrav in uravnotežen obrok.
Ključni trenutek ni uvajanje goste hrane, temveč ohranjanje uravnoteženega načina prehranjevanja
Kakovostna hrana je pomembna že v času nosečnosti, še bolj pa v prvih mesecih dojenčkovega življenja, sploh če mamica doji. Uravnotežena prehrana matere namreč pomembno vpliva na kakovost njenega mleka, hranila, ki jih zaužije, pa se z mlekom prenašajo na dojenčka in pomembno krepijo njegov imunski sistem. Po dopolnjenem šestem mesecu starosti se potrebe dojenčka po energiji in hranilih težje zagotavlja samo z materinim mlekom ali mlečno formulo, zato je takrat skrajni čas, da začnemo dodajati obroke goste hrane. Običajno najprej ponudimo pokuhane bučke, korenje, sledijo lahko surova naribana jabolka, nato še ostala zelenjava in sadje ter žitarice. Novo hrano uvajamo postopoma in v manjših količinah, običajno dodamo po eno novo živilo na teden, saj lahko tako hitro ugotovimo, če malčkov organizem določenega živila ne prenaša najbolje.
Večina dojenčkov juhe in kašice iz zelenjave ter sadja in žitaric sprejme brez večjih težav, prav tako tudi pusto kuhano in pretlačeno perutninsko meso. In ko se nam že zdi, da smo uspeli vzpostaviti zdravo prehranjevalno rutino, naši dojenčki nenadoma zrastejo v malčke, ki začnejo postajati vse bolj izbirčni. Hitro postane jasno, da ključni trenutek prehranjevalnih navad otoka ni bilo uvajanje goste hrane, temveč ohranjanje uravnoteženega in zdravega načina prehranjevanja. Ta je v celotnem obdobju odraščanja ključnega pomena, saj telo dobljeno hrano porabi za izgradnjo kosti, mišic in organov, vpliva pa tudi na razvoj možganov. Poleg tega zdrave prehranjevalne navade, ki jih otroci pridobijo v zgodnjem otroštvu, vplivajo na izbiro zdravega prehranjevanja tudi kasneje in s tem na zdravje v odrasli dobi.
Kako otroka spodbuditi k uživanju zdravih živil?
Starši se moramo zavedati, da je tudi prehrana del vzgoje in tudi na tem področju moramo biti svojim otrokom zgled. To pomeni, da mora biti družinski jedilnik sestavljen iz čim širšega nabora različnih živil – tudi takšnih, ki jih sami morda ne maramo preveč, so pa del zdrave in uravnotežene prehrane. V primerih, ko otrok določene jedi ne sprejme, bodimo vztrajni in mu jo ponudimo večkrat, saj otroci potrebujejo več časa, da se privadijo novega okusa. Pomagamo si lahko tudi tako, da poskušamo 'nesimpatična' živila predstaviti na zabaven, duhovit način. Dejstvo je, da sta brokoli in cvetača videti veliko bolje, ko postaneta krošnja drevesa ali kožuh ovce, kot pa če sta zgolj kuhana položena na krožnik. Zelenjavo lahko uspešno 'skrijemo' tudi v razne juhe, omake, prikuhe ter celo sladice, ali pa jo z nekaj rezljanja in peke spremenimo v okusne prigrizke. Korenček lahko denimo postane odlično nadomestilo za ocvrt krompirček, zelena ali bučka pa se lahko spremenita v hrustljav, a zdrav čips iz pečice.
Cilj otrokove prehrane naj bodo torej čim bolj osnovne sestavine: surova zelenjava, surovo sveže in suho sadje, ovseni kosmiči, ajdova kaša, stročnice, pusto perutninsko meso, mleko, skuta idr. Vse našteto je mogoče dobiti v vsaki bolje založeni trgovini, pri izbiri pa naj nas vodi predvsem kakovost. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da je najboljše vedno tisto, kar je domače, in tudi pri izbiri hrane ni nič drugače. K temu na srečo stremijo tudi naši trgovci, ki na svoje police umeščajo vse več izdelkov iz lokalne pridelave in predelave. Med najbolj zavzetimi vsekakor velja izpostaviti Mercator, ki od slovenskih pridelovalcev vsako leto odkupi kar 300 tisoč ton slovenskih izdelkov, od slovenskih dobaviteljev pa redno odkupuje 20 tisoč različnih slovenskih izdelkov, kar je daleč največ pri nas.
V Mercatorju se zavedajo, kako pomembno je podpirati samooskrbno gospodarstvo ter kupcem dati na izbiro izdelke iz lokalnega okolja. S svojimi partnerji iz vseh krajev Slovenije se vse leto trudijo, da imajo kupci v več kot 600 trgovinah po vsej Sloveniji vedno na izbiro bogastvo domačih slovenskih, tradicionalnih in avtohtonih izdelkov. S kampanjo Vsak vaš nakup šteje želijo pri kupcih ponotranjiti zavedanje, da z nakupom lokalnih izdelkov podpiramo slovensko podeželje, obenem pa celotni družini zagotavljamo kakovostno hrano. Lokalno pridelana in predelana živila namreč ne prepotujejo stotin kilometrov do naših krožnikov. Ker izvirajo s kmetij, iz zadrug ter obratov v naši bližini, jih ni treba zasičiti s konzervansi in umetnimi barvili, kar zagotavlja boljšo hranilno vrednost in večjo vsebnost vitaminov. Z izbiro lokalnih izdelkov lahko torej močno pripomoremo k optimalnemu razvoju naših otrok in hkrati na njih prenesemo spoštovanje do tradicije.
Sponzorirana objava
