Včasih se nam lahko zdi nemogoča bitka prepričati otroka, da poje hrano, ki je dobra zanj in v resnici tudi zelo okusna. Vsekakor je lahko za starša to velik vir frustracije, sploh kadar je otrok izbirčen in želi jesti le majhen nabor hrane. Toda zakaj so otroci izbirčni in nočejo poskusiti določene hrane ter kaj lahko starši naredijo v takšnih primerih?

Otrok je označen kot izbirčen, ko ne želi jesti pripravljene hrane, za katero starši mislijo, da je dobra zanj in je v resnici hranljiva ter okusna. Otrok je v obdobju razvoja šele na začetku spoznavanja in oblikovanja svojih okusov. To pomeni, da lahko danes določeno hrano zavrača, kasneje v življenju pa bo prav to hrano oboževal. Vse je stvar razvojne poti, starši pa so tisti, ki oblikujejo temelje za razvoj zdravih prehranskih navad in večjo pestrost otrokove prehrane. Pri tem morajo biti starši kreativni in otroku hrano ponuditi na različne načine. Če otrok zavrača kuhan brokoli, to še ne pomeni, da je za vedno zaključil z njim. Otroku lahko na primer ponudimo še pečen brokoli, brokolijevo juho ali kako drugače pripravljen brokoli. 

PREBERI ŠE:  Kraljevi zajtrk, ki bo povsem navdušil otroke

Povsem normalno je, da so otroci od drugega do tretjega leta bolj izbirčni. Takrat so namreč v razvojni fazi izražanja neodvisnosti, hkrati pa se takrat spreminjajo njihove brbončice. Zaradi tega se lahko otrokov apetit spreminja tudi iz dneva v dan. Preden otrok dokončno zavrne določeno živilo, potrebuje vsaj 15 okušanj tega živila. To pomeni, da mora najprej vsaj 10-krat na različne načine priti v stik z novim živilom, preden mu začne zaupati, nato pa ga poskusiti še vsaj 10-krat, da mu postane všeč. Proces je dolgotrajen in od staršev zahteva precej potrpežljivosti in vztrajnosti, a vendar je vreden vloženega truda.

Kako lahko otroku olajšamo spoznavanje s hrano?

Otroku naj bo dovoljeno spoznavati hrano z aktivacijo različnih čutil – naj občuti teksturo živila, vonj in okus. Otrok naj tudi sodeluje pri nakupovanju živil (obisku tržnice, trgovine, bližnje kmetije z domačimi pridelki), vrtnarjenju in pripravi obroka. Spodbudimo ga, da na primer poišče recepte, ki vključujejo različna živila, in ga poskušajmo čimbolj vključevati v sam proces kuhanja. Naj se dotika hrane in seznanja s teksturo, kar ga bo spodbudilo k okušanju jedi. 

Nič hudega, če se otrok pri tem umaže – prav nasprotno. Danes pogosto vidimo, kako neko živilo otrokom vzbuja gnus, to pa je lahko posledica hranjenja, ko otrok ne sme biti umazan.  Če namreč takoj, ko otrok pomoči prstke v kašico, posežemo po robčkih, da bi ga očistili, lahko v otroku krepimo odpor do stika s hrano.

PREBERI ŠE: Preprosta sladica, ki bo navdušila malčke

Čemu se izogniti?

Če otrok ne želi pojesti obroka, mu ga enostavno shranite za kasneje. Ne pripravljajte druge jedi, ne prepirajte se. Obrok naj počaka do takrat, ko bo otrok lačen, v vmesnem času pa mu ne dajajte prigrizkov. Ravno nenačrtovani prigrizki med posameznimi obroki so najpogostejši razlog, da otrok v času obroka ni lačen, saj mu dajejo občutek sitosti.  

Prisila, da poje hrano, vodi zgolj v še večje zavračanje hrane. Izogibajmo se torej siljenju otroka s hrano tako, da mu ne dovolimo vstati od mize, dokler ne poje vsega, ter vsakršnemu manipulativnemu vedenju v povezavi s hranjenjem, na primer po principu "Dovolim ti igrati igrico, če boš pojedel še pet žličk". Takšne starševske metode otroku povzročajo stres, kar vodi v neprijeten občutek in posledično se neješčost še poveča. 

Tudi oblike nagrajevanja, kot je na primer stavek "Če vse poješ, dobiš po kosilu sladkarijo", niso primerne pri otrokovem prehranjevanju. Hrana z veliko sladkorja bo tako postala samo privlačnejša, tista z manj sladkorja pa še manj priljubljena. Pri tem pa je pomembno poudariti, da hrane ne delimo na dobro in slabo. Namesto tega raje ovrednotimo pomembnost vnosa nekega živila za otrokov razvoj, na primer "Špinača ti bo dala energijo za vožnjo s kolesom". Tako bo otrok lažje razumel pomembnost hrane v življenju.

Vodilo, ki ga lahko že danes vpeljemo v svoj vsakdan in ki bo pripomoglo k izboljšanju prehranjevalnih navad vseh družinskih članov, je izogibanje uporabe digitalnih zaslonov med samim obrokom. Obroki naj bodo vedno za mizo in nikakor ne pred zasloni. Otrok mora biti v stiku s hrano med obrokom. Tako zaznava vse karakteristike živila, ki ga ima pred sabo na krožniku. Zaslon preusmeri otrokovo pozornost v virtualne svetove in senzorične informacije. Rezultat tega je, da bo otrok za mizo brez zaslona nemiren in v hrani ne bo videl nikakršnega zadovoljstva.

PREBERI ŠE: Naloga starša ni, da izpolni vse otrokove želje

Kdaj je treba poiskati strokovno pomoč?

Pomembno je, da smo starši pozorni, kdaj otrok zaradi načina prehranjevanja slabo pridobiva telesno maso in tako ne dosega psihosocialnega razvoja, primernega svojim letom. Redni in raznoliki obroki so tesno povezani z duševnim zdravjem in pogosto se nezdrav način prehranjevanja kaže tudi v oblikah vedenja in socialni interakciji, povezovanju z vrstniki in vključevanju v družbo. Če motnje v vzorcu prehranjevanja preidejo v motnje, kot so anoreksija, bulimija in kompulzivno prenajedanje, je nujno treba poiskati strokovno pomoč.

Ključen napotek staršem je, da smo zgled našim otrokom. Pokažimo jim ljubezen do hrane in kuhanja, povabimo jih, da skupaj raziskujemo, pokušamo različne sestavine, vohamo začimbe in klepetamo o načinu priprave jedi. Z navdušenostjo in potrpežljivostjo vzbujajmo njihovo zanimanje in radovednost – kreativnost pri serviranju jedi pa je preverjen recept za krepitev otroške želje po spoznavanju novega.