Vzroki niso natančno razumljeni, a če pogledamo tiste, na katere bi lahko vplivala prehrana, je utrujenost lahko posledica manj hranljive prehrane v zimskem času, ko je na voljo manj svežih izbir sadja in zelenjave. Prav tako pozimi navadno uživamo težjo hrano. Otroško telo namreč poleg porabe energije in hranil za vsakodnevno delovanje raste in se razvija, zato potrebuje še več omenjenih komponent hrane oziroma živil.

Čudežne rešitve ni in čeprav nas marsikateri vir želi prepričati, da bomo spomladansko utrujenost preprečili ali odpravili z uživanjem določenega živila ali prehranskega dopolnila, se raje ne zanašajmo na to, da bo to predstavljalo rešitev.

Raje se osredotočimo na to, da otrokovo prehrano uredimo celostno. Vsak dan otroku zagotovimo kakovostne sestavljene obroke, tri glavne in vsaj dve malici. Otroci imajo majhen želodec in hiter metabolizem. To pomeni, da v enem obroku ne zmorejo pojesti večje količine hrane, ta pa se tudi hitro presnovi. Poleg zajtrka, kosila in večerje otroku pripravimo še dopoldansko in popoldansko malico ter po potrebi še kakšen dodaten vmesen prigrizek. Seveda pa ni dovolj le količina in število obrokov. Predvsem je pomembno, da so obroki sestavljeni iz hranilno bogatih živil, in sicer hranil, ki jih organizem potrebuje. To nista le sladkor in maščoba, čeprav bi otroške brbončice najraje okušale le živila, ki so bogata s tema hraniloma. Otroku raje zagotovimo obilico sezonskih sadnih in zelenjavnih izbir, ki bodo prinesle veliko vitaminov in mineralov ter tudi prehranske vlaknine in vode. Dodajmo kakovosten vir beljakovin, ki prinesejo tako esencialne kot neesencialne aminokisline, polnozrnatih žit oziroma izdelkov iz njih, ki predstavljajo predvsem vir energije in tudi prehranske vlaknine, ter rastlinskih maščob.

Pri tem si lahko pomagamo z zdravim krožnikom. Gre za grafičen prikaz razporeditve živil v enem obroku. Polovico krožnika napolnimo z zelenjavo in sadjem – to predstavlja približno dve pesti, nato dodamo za dlan brez prstov veliko beljakovin in za pest veliko ogljikovohidratnega živila, kamor na primer sodi tudi krompir. Na tak način oblikujemo vse glavne dnevne obroke, čeprav jih ne ponudimo na krožniku, ampak na primer v skodelici.

Živila, katerim damo prednost, ko s prehrano skušamo organizmu pomagati pri boju s spomladansko utrujenostjo, so:

- Zelenjava in sadje, bogata z vitamini, minerali, antioksidanti in prehransko vlaknino, na primer: zelena listnata zelenjava (špinača, blitva, solata, motovilec, šparglji, regrat), citrusi (pomaranče, limone, grenivke), jagodičevje (borovnice, maline, jagode), korenje, buče, paprika ...

- Beljakovine: pusto belo meso (piščanec, puran), mastne morske ribe (sardine, losos, tuna), jajca, stročnice in izdelki iz njih (leča, fižol, čičerika, tofu)

- Polnozrnata žita in izdelki iz njih: polnozrnati kruh, testenine, ovseni kosmiči, rjavi riž, kvinoja ...

- Zdrave maščobe: oreški (mandlji, orehi, arašidi, lešniki ...), semena (bučna, sončnična, konopljina ...), olive in olja ali namazi (na primer arašidovo maslo) iz njih

- Poleg izbire samih živil je pomembno, da za žejo pijemo vodo in se izogibamo dodajanju sladkih pijač ter mleku za žejo. Prav tako se izogibamo pretiranemu uživanju visoko predelane hrane in prevelikim količinam sladkorja.

Otrok naj pomaga pri sestavljanju tedenskega jedilnika in sam izbira obroke, ki jih bo pojedel iz naštetih živil. Tako bo večja verjetnost, da bo hrano zaužil in je ne bo zavrnil. Marsikateri otrok bo na primer pojedel zelenjavo v tortilji, na pici ali v spasirani juhi, ne pa v solati ali v obari. Prav tako lahko otroku marsikatero zelenjavo vmešamo v jajce (na primer naribane bučke), sadje pa dodamo na primer sladoledu in naredimo sadno kupo ali sadje narežemo v jogurt. Trikov je še veliko, nekaj malega vztrajnosti in predvsem ne popuščanja ter vmesnega hranjenja s sladkarijami oziroma drugimi sladkimi izbirami (na primer puding, sadni jogurt ...) pa je ključ do uspeha.