Če zavrtim uro veliko veliko let nazaj, če se vrnem v svoje otroštvo, moram priznati, da nikoli nikamor nisem odšla brez zajtrka. Za to sem si hočeš/nočeš vedno vzela čas. Še posebej je bil dosleden pri tem oče, ki ni popuščal najinim negodovanjem, da se nama mudi. Želel je, da se novim izzivom, ki so naju čakali tisti dan, odpraviva s polnim trebuhom. In kaj je bil naš najbolj priljubljen, najbolj tradicionalen zajtrk? Kos črnega kruha, maslo in med, tu pa tam naju je na krožniku pričakal še kakšen krhelj jabolka.

Leta kasneje sem si sama ustvarila družino in o pomembnosti zajtrka podučila tudi sina. Danes pri 15 letih ne zapre domačih vrat, ne da bi v miru za mizo pojedel. Kaj je njegov najljubši zajtrk? Brez oklevanja vam bo dejal, da sta to maslo in med na kruhu. Lani, ko sem zbolela, ko nisem imela moči, da bi si sama pripravila zajtrk, me je kar štiri mesece on 'cartal' z njim. Največje presenečenje sem doživela na dan, ko se postreže tradicionalni slovenski zajtrk. Na pladnju sem dobila lepo namazan polnozrnat košček kruha s cvetličnim medom in domačim maslom, zraven pa ni pozabil dodati še velikega rdečega jabolka in skodelice toplega mleka (po katerega je mimogrede šel prejšnji večer na kmetijo, ki je v bližini nas). Ko sem ga vprašala, kako sploh ve za tradicionalni slovenski zajtrk, mi je pojasnil, da so se o tem učili v šoli. Bravo!

Tradicionalni slovenski zajtrk

Letos že sedmo leto zapored izvajajo projekt Tradicionalni slovenski zajtrk v osnovnih šolah, vrtcih, vzgojnih zavodih, in sicer na zelo pomemben dan – dan slovenske hrane, ki ga letos obeležujemo 15. novembra. Otroci dobijo zajtrk, sestavljen z živili iz lokalnega okolja, so zapisali v sporočilu za javnost na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ob tej priložnosti je prim. prof. dr. Ivan Eržen, predstojnik NIJZ, dejal: "Veseli nas, da so se dosedanji ukrepi, ki jih v Sloveniji sistematično izvajamo na področju krepitve zdravega načina življenja, izkazali za uspešne, še zlasti tisti v vrtcih in šolah. Na NIJZ si prizadevamo za večjo prepoznavnost in dostopnost zdravju koristne hrane in uveljavitev prehranskih smernic v vseh življenjskih obdobjih. Zajtrk je postal sinonim za zdravo okolje, trajnostno naravnano kmetijstvo, uravnoteženo in kakovostno hrano in nenazadnje za zdravo in kakovostno življenje. S projektom Tradicionalni slovenski zajtrk se je povečalo zavedanje o pomenu zdrave prehrane in pomenu pridelave hrane na sonaraven način, izboljšale pa so se tudi zajtrkovalne in nekatere druge prehranske navade. Ti trendi so vsekakor razveseljivi. Moramo pa ob tem opozoriti, da v skupini prebivalstva, ki je ekonomsko šibkejše, ne beležimo nobenega napredka. V bodoče je treba prav tej veliki skupini prebivalstva nameniti še posebno pozornost. Enako velja tudi na področju zagotavljanja kakovostne in uravnotežene prehrane za srednješolce in študente.''

Irena Simčič, z ZRSŠ, pojasnjuje: "Ponosni smo lahko, da je Slovenija ena izmed redkih držav, ki ima sistemsko organizirano šolsko prehrano, ki je tudi zakonsko urejena. Prav pa je, da z vsemi strokovnimi napori to organizirano prehrano kakovostno še izboljšujemo. Vzgojno-izobraževalne ustanove so tista okolja, kjer je mogoče z ustreznimi strokovnimi in sistemskimi ukrepi pomembno vplivati na prehranjevalne navade in zdravje celotne populacije otrok in mladostnikov. Vzgojno-izobraževalne ustanove pri obeleževanju dneva slovenske hrane in tradicionalnega slovenskega zajtrka dajo poseben poudarek vzgojnemu vidiku prehranjevanja: kot na primer pomenu zajtrka, odnosu do zdravega prehranjevanja, kulturnega prehranjevanja, pomena lokalno pridelane hrane, problem zavržene hrane in podobno. Izkušnje dosedanjih politik in programov o hrani, prehrani, prehranjevanju, kmetijstvu, izobraževanju kažejo, da so uspešni le celostni pristopi, ki vključujejo dobro sodelovanje različnih sektorjev, kar se kaže tudi pri dnevu slovenske hrane in tradicionalnem slovenskem zajtrku.''

In kakšni so bili zajtrki v mladosti pri drugih?

Marjanca Jemec Božič, ''velika dama slovenske ilustracije'', se spominja, da so vedno zajtrkovali skromno in zdravo, pravzaprav takšne jedi, kot so na mizi pri tradicionalnem slovenskem zajtrku. Le da so jabolka, ki so bila v njenem času skorajda edino dosegljivo sadje, včasih ''dišala tako močno, da je po njih dišala vsa soba''.

Smučarski skakalec Jernej Damjan je zaupal, da so bili zajtrki v otroštvu in mladosti sestavljeni iz lokalnih živil, podobnih tradicionalnemu slovenskemu zajtrku. Po njegovem mnenju je pomembno, da vsak dan sebe in naše otroke vzgajamo in urimo v strpnosti pri izbiri hrane za obrok,''pozimi namreč ne moremo zajtrkovati jagod, ker takrat ni sezona zanje'', kajti tako lahko otrokom in mladim privzgojimo spoštovanje in čut do domače hrane.

Zaključila bom s tem, da zame zajtrk ni le zajtrk, zame je tudi družinsko druženje. Vedno se nam bo nekako uspelo tako organizirati, da tudi zjutraj pred odhodom v šolo in službo sedimo za mizo in zajtrkujemo. Včasih smo zgovorni, včasih pa molčimo in smo vsak v svojem svetu, a čutimo bližino drug drugega. Prvi obrok v dnevu je za nas izjemno pomemben in to vedo vsi, tako smo recimo od moževe sestrične dobili meni do zdaj eno najljubših daril. Leseno žlico za med! Če ste mislili, da bom napisala kakšen ultra super mešalnik, ste se zmotili. Na tržnici suhe robe nam je v Osijeku kupila žlico, ki je pri nas največkrat uporabljena stvar. Še na kampiranje jo vzamemo s sabo! Četudi se na pot odpravimo v urah, ko vsi še trdno spijo, mi že nekaj žvečimo in se pripravljamo na nove pustolovščine. Tako nam na poti ni treba takoj iskati kakšne restavracije s hitro prehrano ali trgovine z živali (ki je po navadi ob tisti uri še zaprta).

Vsem želi ekipa Bibaleze.si okusen zajtrk! Pa dober tek!

Recepte za en dva tri pripravljene zajtrke za vso družino najdete na Okusno.je.