Vse je lepo in prav in zelo se veselim 'nove' spalnice. Ampak hiša je, kot da bi doživeli bombni napad. V bistvu ne bo ravno kaj novega, ampak upam, da nama bo uspelo zadevo urediti tako, kot sem si zamislila - namreč, eno je teorija, drugo pa praksa.

Rihi je zelo priden, resnično se je podvizal in pokital ter zbrusil celo sobo. Jaz nisem bila niti blizu. Pri brušenju pa sploh ne, saj me je tistega prahu prav groza in vse me začne srbeti. Kako enostavno se zdi vse skupaj, v resnici pa je daleč od tega. Vsi ti postopki, če hočeva staro steno obleči v novo obleko ... Sem že pozabila, kako to poteka.

Nekaj dni nazaj, ko se je vse skupaj začelo, sem bila prav evforična. Danes, ko se je prah od brušenja polegel, sem vse kaj drugega kot evforična. Povsod je belo! In to še sploh ni vse - je šele začetek. Vsaj še otroško sobo bova prebarvala, če ne še dnevne.

Nič kaj vzpodbudno ni, da bova 'vajo' še nekajkrat ponovila. No, z izjemo prahu v bistvu niti ni tako hudo. Bom že preživela; ko bo glavno delo mimo, bom tako ali tako že vse pozabila. In samo še malo, pa se podava na pleskanje. Dogovorjeno je, da lahko pleskam tudi jaz. Je mojster dovolil. Komaj čakam!