Glavni samostojni dejavnik tveganja, da dobimo drisko na potovanju, je območje, kamor potujemo. Glede na tveganje, da dobimo drisko, lahko v grobem svet razdelimo na tri območja:

► območja z velikim tveganjem (20- do 50-odstotna verjetnost, da dobimo potovalno drisko): Latinska Amerika, Afrika, deli Bližnjega vzhoda, Dominikanska republika, Haiti in Azija;

► območja s srednjim tveganjem (8- do 20-odstotna verjetnost, da dobimo potovalno drisko): južna Evropa, Izrael, južna Afrika in večina Karibskih otokov;

► območja z majhnim tveganjem (do 7-odstotna verjetnost, da dobimo potovalno drisko): Kanada, ZDA, srednja in severna Evropa, Japonska, Avstralija, Nova Zelandija in posamezni Karibski otoki.

V vsaj 90 odstotkih se driska na potovanju pojavi v prvih dveh tednih od začetka potovanja, vendar se lahko pojavi kadar koli med potovanjem ali celo po vrnitvi domov.

Kaj je najbolj tvegano jesti?

Pred odhodom lahko popotnikom in turistom svetujemo glede varne hrane in pijače, vendar le redki upoštevajo ta navodila. Neantibiotična sredstva so najpomembnejši način preprečevanja driske na potovanju. Probiotična sredstva, ki vsebujejo kulture Saccharomyces boulardii, mešanico bacilov Lactobacillus acidophilus in Bifidobacterium bifidum, so se v številnih raziskavah izkazala za učinkovita pri preprečevanju nastanka driske na potovanju.

V večini primerov driska na potovanju ni življenjsko ogrožajoča bolezen, zato je zdravljenje usmerjeno k zmanjševanju težav in skrajševanju trajanja driske. Prvi cilj je preprečitev dehidracije, ki se razvije hitreje pri dojenčkih, majhnih otrocih, starejših in v nosečnosti, medtem ko je dehidracija pri zdravih odraslih redka. Bolniki, ki imajo blago drisko, pri kateri ni potrebnega prilagajanja dnevnih aktivnosti, lahko nadomestijo tekočino in elektrolite z zaužitjem kombinacije slanih krekerjev oziroma slane čiste juhe, sadnih sokov in gaziranih pijač, ki ne vsebujejo kofeina. Probiotiki lahko ugodno vplivajo tudi na krajši potek driske, saj spodbujajo imunski sistem, s škodljivimi bakterijami tekmujejo za vezavna mesta na črevesni sluznici in preprečujejo razrast škodljivih bakterij. Pri hujših driskah ter pri otrocih, starejših in nosečnicah je potrebno intenzivnejše nadomeščanje tekočine z oralnimi rehidracijskimi tekočinami (ORT). ORT vsebujejo poleg vode tudi sestavljene sladkorje in NaCl. Posebne omejitve pri hrani niso potrebne. Kadar gre za hujšo drisko s pridruženimi simptomi, se lahko uporabi tudi antibiotično zdravljenje.
 


Nasvet za popotnike

Potovanja v tropska in subtropska območja postajajo vedno bolj dostopna in tako privlačna za vedno širši krog ljudi. Žal je driska na potovanju na ta območja zelo pogosta, saj zboli kar do 50 odstotkov potnikov. Čeprav je bolezen praviloma blaga, lahko dodobra pokvari počitniške načrte, zato je pomembno, da se že pred odhodom zavedate, kaj lahko storite, da preprečite nastanek bolezni. Probiotiki so ob upoštevanju priporočil glede varne prehrane še ena od možnosti za preprečevanje driske na potovanju. Popotniki morate biti seznanjeni z možnostmi samozdravljenja in vedeti, kdaj morate poiskati zdravniško pomoč.
 

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na