Kako športno udejstvovanje pripomore k zdravemu otrokovemu razvoju

Timsko delo

Timsko delo je pri vseh ekipnih športih ključnega pomena, saj je v ospredju komunikacija in učenje sodelovanja pri doseganju ciljev. Otroci, ki sodelujejo v timskih športih, razvijejo občutek odgovornosti do skupine in znajo prepoznati, kako njihova dejanja vplivajo na druge.

Prijateljstvo

Biti v ekipi z vrstniki je tudi odličen način za sklepanje in poglabljanje prijateljstev. Timsko delo igralcem med drugim omogoča, da pokažejo in razvijajo medsebojno zaupanje, ki je ključni element prijateljstva. Tudi ko je sezone konec, lahko otroci v ekipi ostanejo v stiku in spletejo trajne vezi.

Disciplina

Ena izmed mnogih prednosti udejstvovanja v ekipnih športih je učenje discipline. Da bi postali uspešni, morajo igralci slediti navodilom svojega trenerja, sprejemati odgovornosti za svoja dejanja in sodelovati kot ekipa. Če nekdo ne upošteva pravil ali se pretirano osredotoča le nase, lahko to izjemno moti delovanje ekipe. Z razvojem (samo) discipline se otroci naučijo tudi upravljati čas in se osredotočati na svoje dolžnosti.

Odgovornost

Šport pomaga otrokom sprejemati lastne odločitve in se spopadati z njihovim izidom oziroma mogočimi posledicami. Na primer, izostajanje na treningih lahko privede do slabe pripravljenosti, kar prispeva k ekipnemu neuspehu. Namesto da bi za dejanja krivili zunanje sile, se otroci naučijo priznati svoje napake, se opravičiti za svoja dejanja in se ponovno zavezati svoji ekipi. Odgovorni otroci odrastejo v odgovorne odrasle, ki lažje izpolnjujejo svoje obveznosti.

Zdrava tekmovalnost v otroštvu je bila povezana z večjo empatijo, zaupanjem in socialnimi veščinami pozneje v življenju.

Komunikacija

Ekipni športi učijo sklepanja kompromisov, sodelovanja in reševanja problemov z drugimi, vse to pa zahteva ustrezne komunikacijske veščine. Odkrita, konstruktivna in dosledna komunikacija vodi do boljših odnosov, vzdušja v ekipi in usmerja k skupnemu cilju.

Športni duh

Športni duh je ena izmed ključnih življenjskih veščin, ki se je otroci naučijo z ekipnimi športi. Ne le, da uči spoštovanja svojih nasprotnikov, poštene igre in zdravega sprejemanja porazov, pomaga tudi razvijati pozitivne odnose z drugimi osebami v življenju otroka. Takšni otroci so dobri vzorniki tako na igrišču kot zunaj njega.

Reševanje problemov

Z reševanjem problemov se srečujemo na vseh področjih življenja, zato otrokom zelo koristi zgodnje učenje te veščine. Več časa kot otroci porabijo za postavljanje strategij s soigralci, bolje jih bodo izvajali med igrami. Spretnost omogoča otrokom, da se učijo različnih perspektiv in hitrega iskanja rešitev, kar jim pride zelo prav tudi v nadaljnjem življenju.

Upravljanje čustev

Regulacija oz. upravljanje čustev je še ena življenjska veščina, ki se je otroci naučijo iz ekipnih športov. Izraz opisuje otrokovo zmožnost upravljanja in odzivanja na čustveno izkušnjo na način, ki je družbeno sprejemljiv. Namesto, da bi se odzval na situacijo v močnem afektu (jeza, bes, razočaranje, krivica), se zmore umiriti in se z njo spoprijeti bolj premišljeno. Neuspehi so del življenja, zato je pomembno, da se otroci naučijo z njimi zdravo spopadati.

Razvoj motoričnih sposobnosti

Ekipni športi zahtevajo koordinacijo, agilnost in izpopolnjene motorične sposobnosti. Otroci se naučijo nadzorovati svoje telesne gibe, ravnotežje in prostorsko zavedanje z dejavnostmi, kot so denimo vodenje, metanje, podajanje žoge. Te veščine ne koristijo le njihovi uspešnosti v športu, temveč prispevajo tudi k splošnemu telesnemu razvoju.

Učenje od konkurence 

Povsem naravno je, da otroci sebe in svojo uspešnost primerjajo z drugimi. Pravzaprav je to del raziskovanja, odkrivanja svoje identitete. Pa vendar postane nezdravo, če primerjanje postane obsesija in vse skupaj vodi v občutek manjvrednosti, neprimernosti ... Namesto tega se lahko otroci naučijo zgledovati po svojih tekmecih. Naj se otroci vprašajo: "Kaj me tekmeci učijo?" ali "Kaj počnejo, česar bi se rad naučil?"

Študija iz leta 2019, ki so jo izvedli raziskovalci na Univerzi Washington v St. Louisu, je pokazala, da so fantje, stari od devet do enajst let, ki so sodelovali v ekipnih športih, imeli večji obseg hipokampusa. Hipokampus je del možganov, ki ima ključno vlogo pri spominu in zdravih odzivih na stres.

Ekipni športi so odličen način, da otroci uživajo v najljubši dejavnosti z drugimi, trenirajo svojo telesno pripravljenost in se učijo ključnih življenjskih lekcij. Dragoceno je, če starši in učitelji dajo otrokom možnost, da preizkusijo široko paleto dejavnosti, saj na podlagi tega lahko odkrijejo tiste, v katerih bodo uspešni. Mnogi otroci se začnejo ukvarjati s priljubljenimi športi, kot so nogomet, košarka, odbojka ali hokej, vendar imajo v današnjem času veliko vlogo tudi trendi. 

Pri vsem skupaj pa je ključnega pomena to, da otrok izraža pristno zanimanje za šport in da se z njim ne ukvarja pod vplivom ali pritiski staršev. Pogosto se ravno starševske neizživete sanje in želje projicirajo na otroka in seveda ni nujno, da otrok čuti enaka zanimanja. Pri tem je seveda pomembna odprtost in sprejemanje otroka ter spodbujanje pri zanimanjih, ki jih izraža.

Viri: ParentingWithPsychology / VerticalRaise