Zakaj praznujemo Prešernov dan?

Življenje Franceta Prešerna (1800-1849), našega največjega pesnika, ki se je rodil v Vrbi na Gorenjskem, in nesrečno zaljubljenega v Primičevo Julijo, ki ji je posvetil Sonetni venec, je bilo polno raznovrstnih preizkušenj. V času njegovega delovanja so po mestnih ulicah namesto brnenja avtomobilskih motorjev ljudje lahko prisluhnili konjskim kopitom in kočijam, ki so prevažale ljudi naokoli.

Gospe so takrat nosile dolga krila, gospodje pa klobuke. V tistem času Slovenci nismo bili priznani kot narod in nismo živeli v svoji državi, temveč pod vplivom Habsburžanov, zato je bilo ustvarjanje in delovanje v slovenskem jeziku za naš obstoj in razvoj izjemnega pomena. Na poezijo našega največjega pesnika je imel največji vpliv njegov najboljši prijatelj, jezikoslovec Matija Čop. 

Prešeren je v slovenščini začel ustvarjati tudi pesniške oblike, ki do takrat v tem jeziku še niso bile poznane, to so soneti in romance. Njegova najbolj znana pesnitev je Zdravljica, katere del je zaradi navedenih okoliščin sčasoma postal tudi slovenska himna Republike Slovenije, 8. februar, obletnica Prešernove smrti, pa naš državni kulturni praznik. 

Ker smo na ta dan doma z otroki, je to idealna priložnost za skupno ustvarjanje, branje in spoznavanje pomembnosti poezije in slovenske kulture. Za vas smo pripravili ideje, kako na simpatičen način približati otrokom Prešernov dan in hkrati skupaj ustvarjati neprecenljive spomine na druženje in preživljanje skupnega družinskega časa. 

Odpravite se na izlet v Ljubljano in obiščite Prešernov trg

Z vlakom ali avtom se odpravite na izlet do središča Ljubljane, kjer na Prešernovem trgu stoji kip Franceta Prešerna, ki je bil odkrit jeseni leta 1905 in je delo arhitekta Maksa Fabianija in kiparja Ivana Zajca. Spomenik prikazuje Prešerna in nad njim muzo pesništva, ki drži lovorovo vejico. Z enega od pročelij na bližnji Wolfovi ulici proti njemu simbolično zre kip Prešernove ljubezni Primicove Julije.

Tam lahko otrokom poveste zgodbo o neuslišani ljubezni pesnika in predstavite njegovo pesnitev Povodnega moža, v kateri jo France opeva. Pokažete lahko na okno, proti kateremu gleda in poiščete Primicovo Julijo. Prešerna pa lahko otroku predstavite tudi skozi sodobnejše predelave njegovih besedil. Ena takšnih je Urška, avtorja Andreja Rozmana Roze, ki je na zabaven način predelal Prešernovega Povodnega moža. 

Otrokom bo to zagotovo izjemno zanimivo, saj bodo lahko ob branju pesmi ali pripovedovanju dogajanja opazovali okolico in pokukali proti Ljubljanici, reki, v kateri sta se Povodni mož in Julija izgubila za vekomaj. Potem se lahko odpravite skupaj po starem delu prestolnice, morda obiščete tudi Ljubljanski grad in se pogrejete s skodelico toplega čaja ter okrepčate v enem od lokalnih gostišč. 

Igrajte se z rimami

Če otroci še niso seznanjeni s pomenom rime, jim ga predstavite. Nato pa skupaj poskusite poiskati nekaj rim. Otroke lahko vprašate, kaj se rima na besedo 'roža', oni pa naj odgovarjajo v smislu besed, kot so 'koža, boža ...' Nato otroke spodbudite, naj sestavijo nekaj kratkih povedi, ki se rimajo. Iz povedi pa lahko sestavite tudi kratke pesnitve, ob katerih bodo otroci prav gotovo navdušeni. 

Ustvarjanje in zapisovanje pesnitev lahko popestrite s čajanko in druženjem ob domačih piškotih. Pomembno je le, da otrok na zabaven in sproščujoč način spoznava rime in besede ter si širi besedni zaklad. Kasneje bo to pomembno vplivalo tudi na njegovo razumevanje besedil in branje.

Preberite kakšno Prešernovo pesnitev in nato rišite 

Otroci so izjemno vizualna in kreativna bitja, le nekoliko spodbude potrebujejo pri ustvarjanju. Vizualizacija pa jim pomaga tudi pri razumevanju situacij in dogajanja okoli njih. Otrokom lahko preberete kakšno Prešernovo pesnitev, kot so recimo priljubljeni Povodni mož, Lepa Vida in Turjaška Rozamunda, ali pa jim povejte o dogajanju v določeni pesmi, nato pa lahko na risalne liste z barvicami, temperami ali voščenkami narišejo nekaj najljubših motivov iz pripovedi. Ob tem bodo otroci imeli zagotovo precej vprašanj o zgodbi in pesniku. Skozi kreativno ustvarjanje pa se bodo veliko tudi naučili. 

Izdelajte lepljenko s podobo Franceta Prešerna:

Za izdelavo potrebujemo: 

- risalni papir ali drug trši papir,

- lepilo za papir ali lepilo v stiku,

- risalo (svinčnik, barvica ali flomaster),

- kolaž papir različnih barv.

Postopek izdelave lepljenke: 

Najprej pripravimo prostor in pripomočke za ustvarjanje. Z risalom (svinčnikom ali barvico ali flomastrom) obrišemo in narišemo obris Franceta Prešerna. Bodite pozorni, da bo obris čez celo stran risalnega lista ali druge trše podlage. Poiščemo oziroma izberemo najljubši portret Franceta Prešerna. Izberemo in natrgamo zelo majhne koščke barvnega papirja (velikost nohta ali manjše). Odločitev glede barve prepuščamo vam. 

Izbrane barve koščkov prilepimo v obris obraza. Poudarimo ustnice, obrvi in barvo obraza. Zapolnimo tudi ozadje. Če boste pri obrazu uporabili belo, sivo in črno barvo, lahko za ozadje uporabite nežno rdečo, nežno modro ali nežno zeleno barvo kolaž papirja). Pri delu bodimo zelo natančni. Po končanem delu trganko slikajte in nam jo pošljite na urednistvo@bibaleze.si, da bomo lahko objavili vaše čudovite izdelke. 

Nasvet:

Pri Prešernu so bolj prevladovale naslednje barve (siva, črna in bela). 

Mlajše otroke zamotite z lažjo različico ustvarjanja: 

Za malčke je super ideja za ustvarjanje ta, da na polovico lista nalepite polovico izbranega portreta Franceta Prešerna, na drugi polovici lista pa pustite prazno, da lahko otrok po svoje nariše drugo polovico portreta. Malčki bodo ustvarjali in se počutili ponosno, ko bodo na koncu lahko pokazali razstavo svojih izdelkov. 

Obiščite muzej ali katero izmed kulturnih ustanov

Izkoristite kulturni praznik in brezplačno obiščite kulturno ustanovo v svojem kraju ali bližnji okolici. Prisluhnite vodenim ogledom in se naučite marsičesa novega. Otroci se lahko udeležijo takšnih in drugačnih ustvarjalnih delavnic, ki jih organizirajo v muzejih in galerijah.

Nekaj zanimivosti iz življenja Franceta Prešerna, s katerimi lahko popestrite otroški kulturni dan:

France Prešeren se je rodil mami Mini in očetu Šimenu. Imel je dve starejši sestri. Brati in pisati ga je naučila njegova mama Mina. Ko je bil star komaj osem let, je moral od doma v šolo in potem je domov prihajal le za počitnice. Bil je zelo nadarjen in se je pridno učil. V njegovi šoli so ga vpisali v zlato knjigo najboljših učencev. Francetova mama Mina je želela, da postane duhovnik, saj so bili v tistem času duhovniki precej cenjeni. Oče Šimen pa si je želel, da bi France prevzel kmetijo, ki so jo imeli doma.

France je rad pomagal svojim manj nadarjenim sošolcem pri učenju. S temi inštrukcijami si je služil za preživetje v času šolanja. Bil je prijazen gospod, ki je imel zelo rad otroke in jim je neprestano delil fige, zato so ga otroci klicali dr. Fig. Ko je živel v Ljubljani, se je v cerkvi zaljubil v Primicovo Julijo, ki pa mu ljubezni ni vračala. Zanjo je napisal nekatere svojih najlepših pesmi.  Najboljši in verjetno celo edini Prešernov prijatelj pa je bil Matija Čop, ki je imel velik vpliv na njegovo pesniško ustvarjanje.