Triletni deček je med sprehodom po gozdu spontano objel mogočno bukev. Njegove drobne roke so komaj segle čez polovico debla in z občudovanjem je pogledal v krošnjo, rekoč: "Visoko, visoko drevo." Njegovo dejanje je navdihnilo druge otroke, ki so brez besed poiskali vsak svoje drevo in ga objeli. To ni bil le trenutek, ko so dosegli deblo, ampak trenutek, ko so začutili naravo. Stkal se je neprecenljiv stik med otrokom in gozdom.

Na topel jesenski dan je blatna luža ob poti postala izziv. Otroci so se sezuli, zavihali hlače in pogumno zakorakali v mehko blato – nekateri brez oklevanja, drugi po spodbudi. Deklica, ki se je sprva obotavljala, je najprej previdno pomočila prst in nato stopila še s celim stopalom. V trenutku, ko je mehko blato objelo njeno stopalo, se je njen obraz razjasnil. Kmalu je tekla po gozdni poti bosa, lahkotna, svobodna, nasmejana. Tisti dan ni nihče ostal čist, a vsi so odšli domov bogatejši za pomembno spoznanje: narave se ne bojimo in v dotiku z zemljo je svoboda. Včasih en sam korak premaga strah in razkrije čarovnijo.

Na poletnem gozdnem taboru si devetletnik sprva ni upal vzeti noža v roke. Bal se je, da bi se poškodoval, a ob potrpežljivem spodbujanju je počasi naredil prve previdne reze. Vsak uspešen gib mu je vlival več samozavesti, nož pa ni bil več nevaren predmet, temveč je postal orodje za ustvarjanje.

Lepi trenutki se v gozdu dogajajo vsak dan – otroci rastejo skozi izkušnje, odrasli pa jih opazujemo, spodbujamo in spoštujemo njihovo raziskovalno pot, potrjujeta Nina Rakovič in Špela Mitrovič, mamici, ljubiteljici narave, gozdni duši ter idejni vodji in izvajalki gozdnih delavnic. Njune pristne izkušnje kažejo, kako pomembno vlogo ima gozd v otrokovem razvoju. Vsak objem drevesa, vsak korak po gozdnih poteh in vsako premagovanje lastnih strahov prispevajo k samozavesti, povezanosti z naravo in učenju skozi resnična doživetja.

Gozd ponuja izjemne koristi za razvoj otrok

Gozd je most med različnimi okolji in otrokom ponuja neprecenljive koristi, je poudaril Boštjan Hren, revirni gozdar, vodja gozdne pedagogike na Zavodu za gozdove Slovenije in sodelavec programa Ekošola. Vključevanje gozda v vsakdanje življenje otrok po njegovih besedah ne spodbuja le njihove okoljske zavesti, temveč jim omogoča tudi osebnostni razvoj in boljše duševno zdravje.

Starši in učitelji lahko skupaj ustvarjamo kakovostne učne izkušnje, ki otroke spodbujajo k raziskovanju narave in razmišljanju o trajnostnem razvoju. Gozd je namreč edinstvena učilnica na prostem, kjer se učenje prepleta z igro, raziskovanjem in doživljanjem narave in otroci v okviru gozdne pedagogike spoznavajo delovanje gozdnega ekosistema, razvojne faze dreves in biotsko raznovrstnost. Hkrati pa je gozd prostor svobode, zdravja in navdiha, kjer otroci z vsemi čutili raziskujejo, se učijo in oblikujejo trajno povezanost z naravo, je razložil.

Zabavne in poučne dejavnosti v gozdnih učilnicah

Gozd je za otroke edinstveno okolje, ki jim ponuja neprecenljive izkušnje, starši in učitelji pa imamo ključno vlogo pri spodbujanju preživljanja časa v naravi. Boštjan Hren svetuje, kako lahko to storimo. Privoščimo si gozdne raziskovalne izlete, kjer otroci zbirajo listje, storže in žuželke, prepoznavajo drevesne vrste ter ustvarjajo raziskovalne knjižnice z risbami in opisi svojih najdb. Otroci naj na ustvarjalnih delavnicah izdelujejo figure iz lesa in vejic, slikajo na kamenčke ali oblikujejo čudovite gozdne mandale. Skozi igro naj iščejo zaklad, se preizkusijo na gozdnem poligonu, opazujejo živali in rastline, merijo obseg dreves in računajo njihovo starost. V gozdu naj v tišini prisluhnejo naravi, pravljicam in ljudskim zgodbam o gozdu, fotografirajo zanimive prizore in zapišejo svoje pripovedi. Zasadijo naj drevo, pomagajo očistiti gozdne poti ali se na nočnem pohodu opazujejo zvezdnato nebo.

S preprostimi, a bogatimi doživetji gozd postane prostor raziskovanja, ustvarjalnosti in pristne povezanosti z naravo. Tudi zato program Ekošola spodbuja številne projekte, ki otroke aktivno vključujejo v raziskovanje narave. Med njimi sta tudi programa LEAF (Učenje o ekosistemih in gozdovih) in GLOBE, ki spodbujata otroke preko ekopohodov, gozdnih učilnic in sajenja dreves. Gozdni pedagog je kot dober primer prakse izpostavil Mestni gozd Celje, kjer so vzpostavili gozdni poligon z učilnico na prostem, drevesno hišo, laboratorijem, raziskovalnimi postajami in gozdnim igriščem. Otroci tam skozi raznovrstne dejavnosti in izkustveno učenje sodelujejo pri naravoslovnih in ekoloških dnevih, raziskovalnih delavnicah in projektih zasaditve dreves, pri čemer se učijo na neposreden in doživet način.

Mladi se po njegovem opažanju največ naučijo ravno skozi praktične dejavnosti, šole pa lahko z gozdom kot učilnico nadgradijo pouk pri različnih predmetih. Učenci lahko pri naravoslovju in biologiji prepoznavajo živali, rastline in ekosisteme ter raziskujejo prehranjevalne verige. Pri matematiki lahko merijo drevesa, računajo površine in prostornine, pri slovenščini pišejo opise, poezijo in zgodbe o naravi. Pri likovni umetnosti jih lahko spodbujamo k risanju naravnih motivov ter ustvarjanju z naravnimi materiali. Pri geografiji lahko proučujejo tla, relief, podnebne vplive in pomen gozdov, pri telesni vzgoji pa z igrami in vadbo na prostem razvijajo motorične spretnosti ter se učijo orientacije v naravi, pri gospodinjstvu lahko nabirajo gozdne sadeže. Gozd tako postane velik prostor za celostno učenje, ki povezuje teorijo s praktičnimi izkušnjami.

"Gozdni otroci" so radovedni, ustvarjalni in povezani z naravo

Narava je najboljša učiteljica; otrokom ponuja vse, kar potrebujejo za zdrav razvoj: svobodo, raziskovanje in stik s pristnim svetom, se strinjata izvajalki gozdnih delavnic, Nina in Špela. Tudi njun program temelji na načelih gozdne pedagogike, ki poudarja učenje skozi igro, neposredno izkušnjo in povezovanje z naravo, kjer otroci naravno razvijajo motorične, čustvene in socialne veščine, ki jih sodoben način življenja pogosto zanemarja. Omogočata, da otroci postanejo "gozdni otroci".

Kdo pa so "gozdni otroci"? Otroci, ki se ne bojijo blata, pajkov ali padcev. Namesto da bi se izogibali lužam, skočijo vanje. Pajka na drevesu pozorno opazujejo, iz vejic zgradijo dom za miško, v drevesih vidijo priložnost za plezanje. Njihov korak je lahkoten in samozavesten, njihova gibčnost, moč, telesna koordinacija, vzdržljivost in ravnotežje se razvijajo naravno, skozi igro. So drugačni in bolj v stiku s sabo. Znajo opazovati, raziskovati, reševati probleme. Ob izzivih ne obupajo, temveč se z njimi pogumno soočijo. 

Ko stojijo pred podrto vejo, ne čakajo na navodila, temveč sami poiščejo rešitev: splezajo čez, jo obidejo ali se splazijo spodaj. "Gozd jih uči, da lahko vsaka ovira postane priložnost za igro in učenje. Probleme rešujejo skupaj, starejši pomagajo mlajšim. Njihova koncentracija je boljša, ker so vajeni opazovati in počakati, na primer na veverico, ki skače med vejami, ali na dežno kapljo, ki polzi z lista. Znajo poslušati in sodelovati. Če gradijo zavetje iz vej, to storijo skupaj, ne da bi vsak želel imeti glavno besedo," sta opisali Nina in Špela.

Gozdne delavnice ponujajo otrokom, česar jim sodobni svet pogosto ne omogoča. Daje jim občutek svobode, brez usmerjanja, strukturiranih pravil in pričakovanj lahko v naravi preprosto so, lahko raziskujejo, ustvarjajo in spoznavajo svet skozi lastne izkušnje. Ob vrnitvi so srečni, umazani in polni vtisov. Nekateri se v gozdu umirijo, drugi postanejo bolj živahni, a prav vsi doživijo pozitivne izkušnje. Spreminjajo se, poglobljeno doživljajo naravo, objamejo drevo, mu prisluhnejo in ga začutijo. V gozdu najdejo notranji mir, se sprostijo in razvijejo globoko povezanost z naravo, sta orisali sogovornici.

Starši in učitelji, gozd je neprecenljivo koristen za otroke. Čas za obisk narave se vedno najde, umazana oblačila in obutev se operejo, a doživetja in spomini ostanejo za vedno. Gozd otroku ne ponuja le telesne izkušnje, temveč mu daje tudi notranjo moč in samozaupanje. Ko spleza na drevo, ve, da je sposoben. Ko premaga izziv, začuti svojo moč. Hkrati pa stik z zemljo, naravnimi bakterijami in mikroorganizmi krepi zdravje, imunski sistem in odpornost. Gozd otrokom ponuja vse, kar potrebujejo – le dovoliti jim moramo, da ga spoznajo in redno obiskujejo. Ko se enkrat prepustijo, vsi po naravni poti postanejo "gozdni otroci" – radovedni, ustvarjalni in povezani z življenjem. Iskreno, pristno in za vedno.