Na lepo pomladno soboto smo se odpravili na čudovit družinski izlet, natančneje h koči v Krnici. Dve družini, ena s tremi otroki, starimi devet, sedem in štiri leta, druga z devetletnikom in 11-letnico ter s psom, smo se od doma odpravili ne ob prezgodnji jutranji uri okoli 8.30. Z dolenjskega konca smo se po avtocesti peljali mimo Ljubljane proti Gorenjski in  čez približno uro in pol prispeli v Kranjsko Goro. Peljali smo se mimo jezera Jasna in avtomobil pustili malo višje na enem izmed manjših parkirišč ob vznožju prelaza Vršič. Previdno smo hodili ob robu ceste, dokler nismo prišli do potoka Pišnica in znaka za kočo v Krnici.

V Turizmu Kranjska Gora sicer priporočajo začetek poti izpred Turistično-informacijskega centra Kranjska Gora, od koder se napotimo proti jezeru Jasna. Za mostom pred Jasno se usmerimo med jezerom in reko na kolovoz, ki se priključi cesti na Vršič. Pred mostom zavijemo levo in se ob reki Pišnici po kolovozu odpravimo proti koči v Krnici. Pot opisujejo kot srednje težavno - vmes je 303 metrov višinske razlike, skupna dolžina poti je 6900 metrov. Priporočena oprema so dobri pohodni čevlji, pohodniška oblačila, primerna za sezonski čas in tekočina za hidracijo. 

Pot v območju neokrnjenega Triglavskega narodnega parka spominja na prav tako prekrasno dolino Tamar, ki je v bližini in kjer pot začnemo pri skakalnicah v Planici. Ni primerna za otroške vozičke, lahko pa jo načeloma v celoti počasi prehodijo otroci, starejši od treh let, kar pa je seveda odvisno od njihove kondicije in tega, koliko so navajeni na pohode. Mlajši so lahko v nosilkah ali nahrbtniku za nošenje otrok.

Nam jo je večini uspelo prehoditi v celoti, samo štiriletnica je občasno "omagala" in se vmes na kratko spočila v nahrbtniku. Po makadamu, ob spremljavi sinjemodrega in kristalno čistega potoka Pišnice ter povečini v prijetni senci gozdnih dreves smo sicer srečevali predvsem družine in starejše, saj vzpon niti pot nista zahtevna, mimo je peljalo tudi nekaj kolesarjev.

Proti koncu poti se je pot razcepila za pešce desno navzgor in nas vodila po gozdu, kolesarji so nadaljevali po kolovozu, ki vodi vse do koče. Na pametni uri je bila izmerjena razdalja okoli pet kilometrov v eno stran in višinska razlika nekaj več kot 200 metrov. Proti koči smo počasi hodili približno dve uri in si vmes privoščili postanek z malico, za nazaj smo potrebovali uro in pol.

Na gozdni jasi, ki se razkrije ob prihodu iz gozda, nas je sredi kotanje med gorami pod mogočnimi stenami Prisanka, Razorja in Škrlatice pričakala koča v Krnici. Odprta je celo leto, tudi pozimi, vendar ob mrzlih mesecih le ob vikendih in praznikih, kajti odpiralni čas se ravna tudi glede na vreme. Ponujajo hladne in tople napitke ter jedi na žlico, izjemno priljubljene so njihove slastne jogurtove miške.

Mi smo si privoščili zgolj pijačo, saj smo imeli malico s seboj. Sendviče in sadje smo pojedli na bregu Pišnice ob spremljavi petja ptic, šumenju potočka in Kekčeve pesmi "Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh ...". Na sosednjem bregu ob manjši leseni baraki se je namreč zbrala skupina otrok, ki so veselo prepevali in sejali prešernost po dolini. Naše otroke so pritegnili in po dolini se je razlegel razposajeni otroški smeh.

In sploh ni čudno, da smo slišali Kekca. "Na območju so namreč snemali filme o Kekcu - leta 1951 je bil v Kranjski Gori posnet prvi slovenski mladinski celovečerec Kekec, ki je bil na beneškem festivalu leta 1952 nagrajen z Zlatim levom. V bližini se nahaja tudi Kekčeva dežela in prav mogoče je, da kje uzrete Kekca ali katerega drugega izmed Kekčevih junakov. "Še veste, kako prestrašiti Bedanca? Z oponašanjem sove ali katere druge živali?" je spomnila Mojca Mežek iz Turizma Kranjska Gora. Ljubitelji Kekca odgovor seveda poznamo - da, s hukanjem sove, seveda.

Dolino Krnica sicer opisujejo tudi z besedami "zelena oaza Julijcev", saj njene obiskovalce očara neokrnjena narava, drevje, gozdovi ... Objemajo jih gore, ki nudijo še vrsto drugih poti. Tudi pohod do koče in nazaj lahko podaljšate, če želite. Ko se boste vračali, lahko na razkrižju pred spominskim obeležjem Mali Tamar v spomin na umrle planince v kranjskogorskih gorah zavijete na pohodniško pot številka 7, ki pelje proti Ruski kapelici.

S pomočjo aplikacije Ruska kapelica se lahko seznanite z zgodovino Vršiške ceste in tragično usodo vojnih ujetnikov,  ki jih je zasul plaz med gradnjo Vršiške ceste. Pot lahko še podaljšate do Vršiča, se vmes ozrete na kamniti obraz "Ajdovske deklice" v severni steni Prisanka in z malo sreče srečate ovce na paši. Ob povratku z Vršiča se lahko sprehodite še po Romantični poti in z otroki ustavite v športnem parku Pišnica, kjer so tudi lesena igrala.