Po priporočilu družinskih prijateljev smo se v soboto odpravili na izlet v Kočevje, natančneje okoli Kočevskega oziroma Rudniškega jezera. Po prihodu v Kočevje smo sledili tablam Baza 20 in zatem Rudniško jezero. Z avtomobilom smo se pripeljali čisto zraven in parkirali na velikem makadamskem parkirišču.

Po kavici v bližnjem lokalu z lepim pogledom, ki je segal daleč naokoli, smo se podali okoli jezera. Sprva smo se odpravili levo, če gledamo proti jezeru, in pot nadaljevali najprej mimo naselja hiš in nato skrenili desno na makadamsko cesto. 

Vseskozi smo se držali poti ob jezeru, se navduševali nad obširnimi travniki, močvirskim rastjem, izjemno visoko travo, brezami in borovim gozdom. Hodili smo mimo opuščenih rudniških objektov in ob Šalki vasi, na koncu pa smo se zadržali na lepo urejeni plaži z lesenim pomolom in klopmi za utrujene popotnike.

S tremi otroki, starimi štiri, sedem in devet let, smo za 3,35 kilometra dolg krog okoli jezera potrebovali uro in 40 minut s postanki za pitje vode in občudovanje narave. Pot je lepa, krožna in nezahtevna. Primerna je za vozičke, otročke v nosilkah in starejše ter tudi kolesarje. V veliki večini poteka po makadamu in naravnih stezicah in naokoli je speljana naravoslovna učna pot, po kateri so izpostavljene glavne značilnosti jezera.

Umetno Kočevsko jezero, ki sodi med najčistejša jezera v Sloveniji, je nastalo ob rudniku v 80. letih prejšnjega stoletja. Največja globina je 40 metrov, površina je približno 1,5 kvadratnega kilometra, obala pa meri približno tri kilometre. Okolico naseljujejo različne živali, med njimi tudi ogrožene ptice, in pestro rastlinje. 

Ob njem se lahko sprehajate, tečete ali kolesarite, na njem čolnarite, jadrate z mini jadrnicami za eno osebo in deskate. Čista voda poleti privablja plavalce, jezero pa je priljubljeno tudi pri ribičih, saj v njem prebiva več vrst rib. Za ribarjenje je potrebna dovolilnica, je opisano na spletni strani Občine Kočevje.

Po prehojeni poti smo se odpravili v središče Kočevja na slasten sladoled. Mesto leži med kraško ponikalnico Rinža in v spominu so nam ostali mogočna cerkev svetega Jerneja, spomenik narodnoosvobodilnega boja, zelenje in obsežni gozdovi, ki ga obdajajo. Glede na videno je odlično izhodišče za pohodnike in ljubitelje narave, gozda, živali in rastlinja.

Zagotovo je vredno obiskati tudi bližnji Kočevski Rog, ogromno gozdnato površino z bogato zgodovino ter naravno in kulturno dediščino. V njem so bivališče našle številne živali, velike zveri, med njimi medvedi, volkovi in risi, lahko pa si ogledamo tudi Bazo 20, stare žage, objamemo kraljico Roga – najvišjo jelko v Sloveniji, se povzpnemo na Mirno goro ... Vse je lepo označeno s smerokazi in mi smo se odločili, da se bomo domov z avtomobilom odpravili skozi Kočevski Rog.

Čeprav smo iz varnega udobja avta močno oprezali, medveda nismo videli. Morda je medved videl nas. Nikoli ne bomo izvedeli, vemo pa, da smo se imeli na Kočevskem zelo lepo in tudi zato načrtujemo vrnitev na plažo ob jezeru v vročih poletnih mesecih.