Leta 1254 Maribor v uradnih pisnih listinah prvič omenjajo kot mesto, in sicer kot civitas Marpurg, slovensko ime pa je leta 1836 prvič zapisal pesnik Stanko Vraz v pismu hrvaškemu pisatelju, novinarju in politiku Ljudevitu Gaju. "Sestavil ga je iz osnove 'mar', kar pomeni vnemo, skrbnost, in pripone 'bor' – boj  – po zgledu nemško-zahodnoslovanske dvojice Brandenburg in Branibor. Pesnik in politik Lovro Toman je leta 1861 ime pesniško še utrdil s pesmijo Mar i bor. Dotlej, pa še kasneje, so Slovenci v ljudski govorici za mesto uporabljali ime Marprog, prirejeno po nemškem Marburg, nastalem iz srednjeveškega Marcpurch, kar je pomenilo grad v obmejni krajini," je opisano na spletni strani mestne občine Maribor.

Sprva mirno mestece se je v pomembno gospodarsko središče razvilo v drugi polovici 19. stoletja, ko je predstavljalo ključno stičišče med Balkanom in Evropo. Zaradi pomembne strateške lege in industrije je bilo na udaru v vseh vojnah, zelo hudo pa ga je prizadela kriza po osamosvojitvi Slovenije, ko je propadlo ogromno tovarn in je brez službe ostalo veliko ljudi. A tako kot vselej so se Mariborčani pobrali in danes je mesto živahno, moderno in vredno ogleda.

Z družino smo v Mariboru preživeli lep podaljšan podaljšan vikend od četrtka do ponedeljka ter si poleg njegovega središča ogledali tudi Pohorje in Roglo, na poti domov pa še Ptuj. Bivali smo v središču mesta, tako da smo se po njem potepali peš, z vozičkom za našo triletnico in s skiroji. Ogledali smo si Mestni park, "zeleno oazo sredi mestnega vrveža", kot pravijo na Zavodu za turizem Maribor. 

Pot po parku je primerna za voziček, pa tudi za kolesa in skiroje. V njem so trije ribniki, v katerih poleg ogromnih krapov plavajo in bivajo tudi želve. V parku smo si v senci mogočnih dreves privoščili krajši premor in malico, otroci pa so bili najbolj navdušeni nad igrali. V parku smo obiskali akvarij s sladkovodnimi ribami in terarij, kjer so nas odrasle prestrašile strupene strupenjače in celo krokodili, otroci pa so bili seveda navdušeni.

Na Zavodu za turizem Maribor med zunanjimi aktivnostmi priporočajo tudi izlet ob reki Dravi do Mariborskega otoka, kamor smo šli mi peš, lahko pa se tja odpravite tudi s kolesi. Po mestu se lahko zapeljete s turističnim vlakcem in z električnim mini vozilom ali si ogledate Maribor z vode, če se odločite za plovbo z ladjico. 

V času novega koronavirusa v izogib slabi volji prej podrobno preverite vozne rede in morebitne omejitve. Obiščete lahko lutkovno gledališče, ki je v prenovljenih prostorih samostana na Lentu, v jugozahodnem vogalu mestnega obzidja med Sodnim stolpom in Žičkim dvorom. Od njega vodi tudi interaktivna pot z značilnimi urbanimi zvoki štajerske prestolnice.

Mi smo bili raje čim več zunaj. V samem središču smo se sprehodili po prenovljenem Glavnem trgu z novo vodno fontano, ki zvečer sveti v mavričnih lučkah. Otroci so bili navdušeni nad atrakcijo. Sprehodili smo se po znamenitem Lentu, kjer so poleg najstarejše vinske trte tudi prijetni lokalčki. Prijateljica – rojena Mariborčanka – mi je priporočila koruzni labirint, do katerega pa tokrat žal nismo uspeli priti. Naslednjič.

Zanimiva je vožnja z gondolo na Mariborsko Pohorje, ki je od mestnega središča oddaljeno le dobih pet kilometrov. Do spodnje postaje žičnice Pohorska vzpenjača vas iz mesta pripelje mestni avtobus, mi pa smo se pod vznožje zapeljali z družinskim avtomobilom. Vzeli smo povratno vozovnico in se sprehodili po pobočju, malo tudi po pohorskih gozdovih. 

Na vrhu je poleg nastanitvenih objektov kar nekaj gostinskih lokalov, ki ponujajo hrano in pijačo. Mi smo imeli vseeno s seboj vodo in sadje, ker smo šli na potep in ker so naši otroci vedno lačni in žejni. Tudi sredi pohorskega pragozda.