Vsak teden, vsak mesece že nekaj let poslušam, kako čudovito je v Beogradu, koliko znamenitosti si lahko ogledaš in so pravzaprav zanimive tudi otrokom. Pa je padla kocka, da tudi mi obiščemo to prelepo srbsko prestolnico. Mož se je še spomnil, da ima tam poslovnega partnerja, takoj je navezal stik z njim, da nam je poiskal prenočišče po zelo ugodni ceni za tričlansko družino in psa, nedaleč iz centra. In ko sem začela raziskovati, kaj vse si res moramo ogledati, sem ostala brez besed. Nikoli nisem vedela, da se v tem kraju skriva toliko navdušujočih stvari.

Seveda smo si najprej umislili sprehod po najznamenitejši ulici Kneza Mihailova ter si privoščili jedi z žara. Všeč nam je bilo to, da so številne restavracije bile živalim prijazne, tako da nam ni bilo treba psička pustiti samega v stanovanju. Ko smo se vzpeli na Kalamegdan, kjer se skriva tudi trdnjava, se nismo mogli načuditi prekrasni okolici ob sotočju Donave in Save. Hodili smo in hodili ter se izgubili v množici turistov, pridružili smo se vodiču, ki je razlagal v srbskem jeziku in izvedeli, da so na trdnjavi vladali različni ljudje, tudi cesar, despot. Želeli so si jo Avstrijci, pa Osmani, boji so ves čas potekali, na koncu pa je prišla pod novoustanovljeno srbsko državo.  Ampak to še ni vse, tam se skriva tako park dinozavrov, razstava topov kot tudi živalski vrt. Ure in ure smo preživeli tam ...

Čakal nas je ogled tudi slavne cerkve Sv. Save z ogromnim zlatim križem na vrhu, katera velja za največjo pravoslavno cerkev na svetu. In tam smo prijazno poklepetali z domačini, ki so bili navdušeni nad tem, da si Slovenci prihajamo tako množično ogledovat njihov kraj. Starejši gospod nas je usmeril, kam moramo na odlično večerjo. In sicer v stari del mesta na Skadarlijo, ulico umetnikov, tlakovano s kamni (tako da čevlje s petami definitivno odsvetujem!). Osupljivo, res osupljivo, tako kot bi bil v neki tuji veliki evropski prestolnici. Ni čudno, da Beogradu pravijo New York na Balkanu. Trgovski centri so tudi vav (mamice, ponudba je nora!), tako da kapo dol ...

Zgodaj zvečer smo 'uleteli' na nogometni stadion C. Zvezde, kjer sta se moja fanta fotografirala in fotografirala, nakar smo naleteli na bučne navijače. In ko smo mislili, da bodo že težave, so se izkazali za izjemno prijazne. Vratar nam je kljub temu da so zapirali, dovolil, da si pogledamo še Marakano s prižganimi lučmi. Noro, kako ogromen je. Sem si kar predstavljala Ceco, kako poje tam ... Ogled muzeja nam ostane za naslednjič ...

Naslednji dan smo se odločili, da z raziskovanjem začnemo zelo zgodaj, kajti na našem programu je bilo še veliko stvari. Sprehod po mestni plaži Adi Ciganliji je bil sproščujoč. Ker je zelo pihalo, ni bilo turistov, tako da tja se definitivno vrnemo ob prijaznejšem vremenu. V muzej Nikole Tesle sta se odpravila mož in sin sama ter tako dobila edinstven vpogled v njegovo življenje. Sin je bil presenečen nad vsem, kaj vse je še ohranjeno: zapiski njegovih del, patentov, dejal je, da je tam, kot bi res vstopil v Nikolin čas. Imela sta vodeno vodstvo po razstavi v srbskem jeziku, tako da sta izvedela marsikaj poučnega.

Če greš v Beograd, potem moraš v Hišo cvetja. Mi smo se tam tako dolgo zadržali, da so že počasi ugašali luči. Razstavljeni so vsi predmeti, ki jih je dobil Tito v dar v različnih državah in moram reči, da jih je ogromno. In prav vsi so zanimivi. Obudila sem spomine na otroštvo, ko je bila aktualna štafeta, tudi različne imajo razstavljene tam. Postali smo ob grobu Tita in njegove žene Jovanke ... Vožnja po Dedinju je bila kot vožnja po Beverly Hillsu (nisem še bila tam, ampak sodeč po filmih). Prav zanimalo me je, kdo živi v tistih vilah, skritih za ogromnimi kamnitimi zidovi.

Ja, tudi na desni breg Donave v Zemun, najstarejši del mesta, smo zavili in se spominsko fotografirali pred stolpom Milennium.

Žal smo bili prekratek čas v Beogradu, da bi šli še v kakšen muzej ali gledališče, a vseeno smo naše potovanje zaključili na zelo posebnem stolpu. Z dvigalom smo se zapeljali na 551 m visok avalski stolp, ki je 16 km iz mesta. Skozi daljnogled smo si lahko ogledali mesto in okolico. In še enkrat nam je vse skupaj vzelo dih. Verjetno bi bilo še lepše, če se vreme ne bi nekaj 'skisalo'.

In ker sem sodelavki tako navdušeno pripovedovala o tem družinskem izletu, je potem še ona odpeljala svoje tri otroke na vikend izlet. V videu si poglejte, kako luštno je bilo nam in njim ter kaj vse smo videli. Pa še ena informacija: privoščite si dobro pijačo in jedačo, kajti cene so zmerne in ne boste bankrotirali.