Planinska zveza Slovenije navaja, da se gričevje Kokoš razteza nad Lipico, največjo slovensko vasjo Lokvijo in najstarejšo turistično jamo v Evropi, Vilenico. Označena je kot lahka pot, tako da verjamem, da bo poti kos tudi naš malček, ki je še v plenicah. Verjetno bomo do vrha kraškega hriba potrebovali dlje časa, a sodelavka pravi, da je vredno. Pogled je namreč osupljiv. Vidimo lahko kar kraje iz treh držav: Slovenije, Hrvaške in Italije. Če bo vreme na naši strani in bo sončno, tako kot je te dni, ko nas razvaja še jeseni, bomo lahko občudovali Triglav, Dolomite, Koper, Izolo, Piran, Trst, Videm, Benetke. To bo popoln pobeg iz Ljubljane.

Naš mini pohod bomo začeli iz Lokve (do tja gremo z avtomobilom – ena ura približno iz Ljubljane, čeprav bi mogoče lahko razmislili tudi o vožnji z vlakom, verjetno bi bil to tudi super podvig) in sledili markacijam. Upam, da nam uspe prehoditi pot v uri in pol ali pa dveh (ker našega malčka res vse zanima – vsak kamenček!).

Ah, saj ni pomembno, pomembno je, da bomo skupaj. Sicer pa bo avantura po gozdu tudi odličen način, kako zunaj nakupovalnih centrov preživeti sobotni dan. Nabrali bomo nekaj suhega listja in vejic ter mogoče doma ustvarjali. Mogoče herbarij ali kaj drugega.

Poskušali bomo poiskati dva mejna kamna, ki sta nekoč delila fevdalni posesti. Napovedala sem iskanje nečesa posebnega, tako da se že zaradi tega sin veseli. Prisluhnili bomo ptičjemu petju in izkoristili priložnost, da si povemo vse, o čemer se nismo imeli časa pogovoriti čez teden.

Sodelavka me je opozorila, naj se na izlet res odpravimo čez vikend, če ga mislimo združiti še s kosilom v koči na vrhu, ker je med tednom zaprta. Preverila sem na spletni strani PZS in je imela prav. Že razmišljam, kakšno domačo hrano si bomo privoščili. Nekaj, česar sama ne pripravljam, nekaj domačega, obvezno ... Njami!   

Če ste že bili tam, napišite komentar, če je tudi vam bilo tam tako všeč kot moji sodelavki. Jaz pa vam poročam, kako smo se imeli in če je res tako lepo ...