Vikend izlet: 498 km od Ljubljane

Včasih, ko je bil še sin majhen, smo se odločali za krajše relacije potovanj, zdaj si za vikend privoščimo tudi daljše pobege, končni cilj pa nam je vedno neko mesto, v katerem se lahko od jutra do mraka sprehajamo od znamenitosti do znamenitosti in črpamo informacije ter lepote tamkajšnjega prebivalstva. Seveda se prej oborožim s kakšnim vodičem (po navadi si ga sposodim na spletu), natisnem si razne bloge, da priredim raziskovanje bolj zanimivo najstniku.

Zgodaj spomladi smo se odpravili v Milano, ki je oddaljen 498 kilometrov, zato smo na pot krenili v res ranih jutranjih urah. S sabo smo vzeli zajtrk, ki smo ga potem pojedli kar v avtomobilu, ko se je sin zbudil, ob prvih sončnih žarkih. Pet ur vožnje ne mine kar tako hitro, ampak je odlična priložnost za klepet, izmenjevanje mnenj, načrtovanje, kaj vse bomo na cilju počeli.

Osupljive znamenitosti

Poiskali smo parkirišče, ki ni bilo v samem centru Milana, je pa bilo ugodnejše, in se do samega središča sprehodili skozi čudovit park Sempione s slavolokom in gradom, kjer so ljudje organizirali piknike, naš kuža pa je bil prav tako vesel, da je lahko srečal svoje prijatelje.

Kot prvi cilj ogleda smo si postavili tako opevano milansko katedralo in do mestnega trga Piazza del Duomo smo sledili kar množici turistov in domačinov. Resnično je bilo ogromno ljudi tisti hip na cesti, na trgu so bili prisotni tudi vojaki, tako da čisto mirni nismo bili, ampak na vse možne črne scenarije smo pozabili ob poslušanju in gledanju ličnih umetnikov. Vrhunskih, ne nekih kvazi! Takšnih, ki sodijo v samo opero ali na baletni oder!

Prerivanje v množici se je splačalo, saj se nam je na koncu odprl pogled na veličastno milansko stolnico, toliko belega marmorja in umetniških podob na enem mestu res nismo videli do sedaj. Znotraj si je nismo ogledali, ker kot smo prebrali, je vstop psom prepovedan, poleg tega se je vila dolga kolona za karte. Drugič storimo tudi to (imamo razlog, da se vrnemo), kajti katedrala velja za tretjo največjo na svetu.

Seveda sem prišla na račun tudi jaz, ki sem imela skriti namen nakupovanja. Res je, da so v arkadni stavbi Galerria Victtorio Emanuele II trgovine, ki ponujajo visoko modo, ki ni dostopna mojemu žepu, sem pa odkrila v nekaterih uličicah (recimo Via Dante) trgovine za 'navadne smrtnike' in si dala duška. Na koncu sta sicer več vrečk imela oba 'moška', ampak vsi smo bili zadovoljni.

Lahkotno pozno italijansko kosilo s sladoledom na koncu smo si privoščili ob kanalu Naviglio in prisluhnili domačinom. Italijani so po naravi tako energični, pozitivni, da jih je prav zabavno poslušati. Sicer z možem rabiva sina kot prevajalca, kar je zanj odlična vaja za izbirni predmet, ki ga ima v šoli. No, to je tudi drugi razlog, zakaj se pogosto odpravimo na izlet v Italijo – da fant malce 'potrenira' italijanščino – in se niti ne pritožuje, ker si vedno naredi zalogo stripov in knjig v italijanskem jeziku, ki jih potem doma prebira ob pomoči slovarja.

Raziskovanje in ogledovanje številnih cerkev, bazilik, pokopališč, tržnice, palače … smo nadaljevali naslednji dan. Čisto mimogrede, nismo prenočili v 'fensi šmensi' hotelu, ampak smo sredi Milana kampirali in tudi to je bilo prav posebno doživetje. Kamp je bil čist, urejen, osebje pa izjemno prijazno.

Definitivno priporočam vsem tistim, ki želite začutiti italijanski duh in spoznati prestolnico Lombardije. Za to potrebujete le prost vikend, s soncem obarvan, in željo po raziskovanju in ogledovanju nečesa novega.