Le kdo ne mara pustovanja, slovenskega ljudskega običaja, ki preganja zimo in kliče pomlad? Pust vsako leto pade na različne datume, saj je odvisen od velike noči – pustni torek namreč nastopi 47 dni pred njo. V letu 2024 bo velika noč 31. marca, torej se bomo v maškare našemili 13. februarja, pustna sobota in nedelja pa sta v letu 2024 10. in 11. februarja.

Za pust si nadenemo različne maske – od tradicionalnih do sodobnih. Nekateri izjemno radi ustvarjajo tematske pustne kostume za vso družino, najmlajšim pa je največkrat všeč kakšen lik iz risanega ali animiranega filma. S pustom so povezani različni običaji, pustni plesi, sprevodi pustnih mask, skratka zabava in bogato obložena miza s pustimi dobrotami, med katerimi nikakor ne smejo manjkati pustni krofi.

Zgodovina pustovanja 

Pustovanje je eden izmed najstarejših ljudskih običajev, ki izvira še iz časa pred krščanstvom, zato mu rečejo tudi poganski praznik. V Sloveniji je bilo pustovanje prvič omenjeno v 17. stoletju. Naši predniki so namreč ob tem času izvajali različne obrede, s katerimi so želeli pregnati zimo in priklicati nazaj pomlad, v kateri bi se narava znova prebudila.

Pustne maske so ljudje včasih izdelovali kar doma in sicer iz materialov, ki so bili takrat na razpolago. Otroci so se mnogokrat oblekli kar v ponošene obleke staršev ali pa so si obraz namazali s sajami, hodili so od hiše do hiše in se tako razkazovali ljudem, v zameno pa so dobili kakšno dobroto, kot so krof, suho ali sveže sadje, nekateri pa so dajali otrokom tudi novčiče. 

Namen obhodov od hiše do hiše sicer ni bil zbiranje denarja in dobrot, temveč širjenje veselja med ljudmi in odganjanje zime. Februar so tudi sicer imenovali kot norčav mesec, ki dovoljuje šeme in norčije. 

Najbolj znan tradicionalen slovenski pustni lik

Verjetno vsi poznamo tradicionalen slovenski pustni lik kurenta. Le tega lahko prepoznamo po značilni opravi, ki jo imenujemo kurentija, ki vsebuje različne dele kostuma, kot so kapa, obleka, sešita iz ovčje kože, zelene ali rdeče dokolenke, zvonci in ježevka. Kurent ima na Slovenskem glavno vlogo pri največjem slovenskem pustovanju, Kurentovanju na Ptuju. Letos naj bi kurentovanje potekalo med 3. in 13. februarjem 2024!

Pustne dobrote, ki ne smejo manjkati na praznični mizi

Gospodinje so v obdobju pustovanja včasih doma pekle miške, štravbe in krofe, ki pa so bili brez marmelade in pečeni na svinjski masti. Ljudje so radi rekli, da gre zima h koncu in da v kraje prihaja topla pomlad, ki bo obrodila mnoge sadove. Na praznični jedilni mizi so se pogosto znašli kuhana svinjska glava, ričet, krompirjeva solata ali svinjska juha. 

V vsem tem času so se tradicionalni načini praznovanja nekoliko spremenili. Danes pustnih kostumov običajno ne izdelamo sami, temveč jih kupimo v trgovini. Redki otroci si kostume izdelajo doma s pomočjo mamic in babic. Otroci se zdaj udeležujejo pustnih karnevalov in se zelo radi maskirajo v znane like, super junake in princeske, katerih kostume jim starši kupijo v trgovini. 

Hkrati pa je nekoliko pozabljena in opuščena tradicija sprehodov od hiše do hiše, saj so ljudje generalno postali nekoliko bolj zaprta družba, mesta pa velika in morda se še kje na vasi ohranja ta tradicija, večinoma pa se je že porazgubila s sodobnim načinom življenja, ko marsikdo ne pozna svojih sosedov. Če pa vam slučajno na vrata potrkajo maškare z vprašanjem "Imate kaj za pusta hrusta?", pa jih lahko navdušite tudi z domačimi krofi.

Med vsemi dobrotami, ki so včasih kraljevale na pustni mizi, namreč tudi v sodobnem času ne smejo manjkati slastni krofi ali domače miške. Recept zanje pa lahko najdete na spodnjih povezavah:

Od kod izvirajo krofi?

Ni povsem jasno, od kod izvirajo krofi. Nekateri menijo, da so jih poznali že v času antike, spet drugi pa so prepričani, da krofi izvirajo z Dunaja. Slovenci naj bi poimenovanje zanje izpeljali iz nemške besede Krapfen. O nastanku krofov pa naj bi obstajala tudi legenda, ki pravi, da je nesrečno zaljubljena kuharica testo za kruh namesto v pečico vrgla v vročo mast in da so tako nastali krofi, ki jih poznamo še danes.