Danes skočimo še v umetniško galerijo

Bil je februarski deževen dan, ko smo se z malim otrokom in najstnico na mojo (torej mamino) željo odpravili na ogled razstave del Ivane Kobilce v Ljubljano. Takrat je naša malčica štela točno 6 mesecev. Lagala bi, če bi trdila, da mi po glavi ni rojilo tisoč vprašanj, kako bomo to izpeljali. Vendar je šlo vse brez težav. V naročju in iz vozička je opazovala umetnine in srkala vse novo, kar ji je bilo ponujeno. Ko pa ji je bilo dovolj, je v prijetno mirnem okolju galerije spokojno dremala. To je bila neponovljiva izkušnja, ki nas je kot družino zelo povezala. Nato je počasi prišlo zgodnje poletje in čudovito se je bilo sprehajati po ulicah slovenskih obalnih mest, v katerih ne manjka kotičkov, namenjenih razstavljanju umetnin. Brezciljno pohajkovanje lahko kaj hitro postane dolgočasno, za igrala še ni bilo interesa, v kavarnah pa tudi ne moremo v nedogled ždeti, zato sem z vozičkom obiskala skoraj vse galerije, ki so bile vsaj približno dostopne. Omeniti moram, da je v glavnem mestu za takšne obiskovalce bolje poskrbljeno, kot je na Obali, ampak se vseeno da. Deklica je bila takrat stara slabo leto. Kiparska dela, sploh tista večjih dimenzij in bolj barvita, so že pritegnila njeno pozornost. Z zanimanjem se je plazila med njimi in si želela dotakniti materije. Nikdar nisem v galerijo stopala s pričakovanjem, da se bo otrok zares zanimal za stvari, se učil, ampak z željo, da mu pokažem nov svet in ob enem z umetnostjo nahranim sebe. 

Kdaj je pravi čas, da z otrokom obiščemo galerijo?

»Reciva raje, da ni nepravega časa za vstop v galerijski svet. Mi svetujemo staršem, da otroka seznanijo s svetom umetnosti čim prej. Mnoge galerije že imajo tudi infrastrukturo urejeno tako, da je vse skupaj dostopnejše družinam z vozički, na voljo so tudi previjalne mize in kotički, kamor se lahko umaknejo. Seveda je dojemljivost za umetnost pri različni starosti otroka različna, ampak nič zato. Otrok pred enim letom seveda ne bo pozoren na detajle umetniškega dela, namen obiska naj bo ta, da otroku približamo umetniški svet, da se bo lahko kasneje z veseljem vračal v galerijo ali muzej. Da ga bo v prihodnosti umetnost polnila in mu morda nudila zatočišče pred hitro odvijajočim se svetom zunaj. Nenazadnje so galerije in muzeji prostori, ki že sami po sebi oddajajo posebno energijo. V njih se tudi otrok lahko pomiri in v miru opazuje, kar je postavljeno na ogled. Poudariti pa bi želela tudi to, da dandanes tovrstne ustanove niso več tako toge in dovoljujejo tudi otroško razigranost,« odgovarja Nataša Braunsberger, kustodinja pedagoginja.

Kakšno umetnost otrokom ponuditi?

»Tudi tukaj je odvisno od otrokove starosti. Vzgajati moramo počasi in večkrat obiskati umetniško ustanovo, če želimo doseči to, da bo otrok umetnost vzljubil. Do enega leta se dojenček ne odziva aktivno na umetniške stvaritve, po enem letu pa malček že začne postajati pozoren na to, kar vidi, kar ga obkroža. Če govorimo o likovni umetnosti, potem začnemo z motivi, ki jih otroci že poznajo, bodisi iz kartonk oziroma knjigic bodisi iz realnega sveta. To so običajno živalski motivi; kužki, črede konj, žuželke, pa tudi razni portreti otrok in rože. Pestrost je velika in zanimanje zanjo tudi. Ko postanejo otroci večji, potem z njimi lahko iščemo povezave med osebami, ki so upodobljene na delu, vprašamo jih, kdo je upodobljen na sliki. Preko igre, ugank in namigov raziskujemo umetnine. Pri otrocih nad starostjo petih let opažamo, kako zelo so pozorni na detajle, ki jih odrasli pogosto spregledamo. Naj ne bo primarni namen obiska galerije učenje, pač pa dobro počutje med umetninami in spodbuda k lastnemu interpretiranju. Umetniške galerije stremimo k temu, da bi se vsi obiskovalci počutili dobro, da vanje ne bi stopali s strahom zaradi občutka neznanja o umetniških delih. To je prostor za doživljanje, igro, seveda tudi učenje, nikakor pa prostor, kjer bi vas bi kdorkoli zaradi česarkoli obsojal,« poudarja Nataša Braunsberger.

Kako vsakovrstna umetniška dela vplivajo na duševni razvoj otrok?

Silva Karim, likovna pedagoginja in umetnica odgovarja, da »zelo. Otroci z opazovanjem umetniških del razvijajo svoj čustveni svet. Vsekakor na otroka pozitivno vpliva, če vidijo in doživijo umetniška dela v živo. Začutiti original je povsem drugače, kot o njem brati ali pa gledati njegovo fotografijo. Pri doživljanju gre za poseben energijski naboj, tukaj ne govorim o ezoteriki, ampak o dražljajih, ki jih otrok dobi ob stiku s kakršnokoli umetnostjo; bodisi likovno, kiparsko, filmsko, gledališko, plesno, arhitekturno itd. Vse bogatijo otrokov čustveni svet in njegovo občutljivost za svet, ki ga vsakodnevno obkroža. Poleg obiskov galerij, ki naj postanejo del vašega življenja, počnite to spontano in ne z velikimi koraki, omogočite svojim malčkom, da se likovno izražajo. Likovno izražanje je namreč preplet kognitivnega, psihomotoričnega in afektivnega področja. Kognitivno področje je tisto, ki zajema likovno teorijo in nastopi šele ob vstopu v osnovno šolo, pred tem je poudarek na psihomotoriki – torej na različnih načinih likovnega izražanja - tehnikah in afektivnem področju – kar zajema doživljanje ob ustvarjanju. Svetujem kombinacijo obojega, ogledov in aktivnega udejstvovanja v umetnosti, tako se bo otrok lahko celostno razvijal.«

Ali obiskovanje umetniških ustanov krepi otrokovo kreativnost?

»Do določene mere zagotovo. Če ne drugega, otroku z obiskom galerije pokažemo, kaj vse je mogoče ustvariti in ga s tem spodbudimo k lastnemu ustvarjalnemu izražanju. Pri tem moramo biti dovolj odprti za ideje, ki so lahko kdaj čudaške ali pa se nam celo zdijo neumne. Otroku jih moramo dovoliti razvijati. S tem omogočamo, da kreativno razmišlja, in ko bo odrasel mu bo takšna kreativnost, ki jo je razvijal že zelo zgodaj, pomagala pri reševanju izzivov na mnogih življenjskih področjih. Zavedati se moramo, da je kreativnost danes cenjena in iskana sposobnost,« pravi likovna pedagoginja.

Različne ustvarjalne delavnice

Večina slovenskih umetniških galerij organizira pester nabor ustvarjalnih delavnic za otroke. Ne gre odlašati z obiskom spletnih strani, kjer je vse lepo razloženo. Prav tako je v galerijah že na voljo gradivo, ki staršem večjih otrok pomaga pri sprehodu skoznje. Ko pa se po prihodu domov lotevate ustvarjalnosti, vzgojiteljica Irena Gržinič svetuje: »Pred vsakim ustvarjanjem naredite motivacijo. Zapojte pesmico, ki vključuje videne motive, poglejte še enkrat brošuro o videnem. Pomagajte otroku usmeriti aktivnost. Tako bo lažje izrazil občutenja in podoživel dogodek.«