V času počitnic lahko starši dobimo veliko novih vpogledov v svojega otroka. Vprašanja tipa Kako je bilo v šoli? vsaj za dva meseca odpadejo in lahko si dovolimo postavljati drugačna vprašanja. Vzemimo si čas, da spoznamo, kaj našega otroka veseli – s kom se lahko iz srca nasmeje, kaj ga žalosti, česa se boji, kdaj se čuti krivega ali ob čem mu je nerodno.
Dajmo otroku priložnost, da spregovori o čutenjih, in hkrati preverimo, koliko o tem sploh zmore govoriti, koliko nosi v sebi in kako išče različne načine, da s temi čutenji v telesu zdrži.
Spregovoriti o čutenjih je pogosto težko. Tako starši kot otroci se lahko v tem krepimo in branje je zagotovo dejavnost, ki bogati besedišče, s katerim se potem lažje izražamo, da ubesedimo svoje misli in čutenja. Ob branju se urimo v daljšem vzdrževanju pozornosti na en sam problem, vživljamo se v čustva drugih ter hkrati bolje razumemo svoja.
Krepimo se tudi v analitičnem mišljenju, kjer ob branju najrazličnejše literature širimo in poglabljamo besedišče in ostrimo sposobnost mišljenja.

Kako navdušiti otroka, da bi med počitnicami bral?
Pomembno je, zakaj si starši želimo, da bi otrok več bral. Ob tem je pomemben tudi naš odnos do branja. Povabimo otroka v dialog različnih vsebin, ki jih nagovarjajo različne literarne zvrsti.
Pomagajmo otroku odkriti, kateri svetovi bi ga lahko navdušili (literarnih zvrsti je veliko in treba je vztrajati, da odkrijemo tisto najprivlačnejšo za nas). Berimo skupaj, delimo si misli in čutenja, ki se ob prebranem vzbujajo. Drug drugemu lahko odpiramo nove vpoglede na to, kako različno doživljamo prebrano zgodbo.

Ustvarimo lahko knjižni klub in beremo vsi v družini isto knjigo, nato pa si podelimo, kako smo jo doživeli, kdo so nam ljubi in manj ljubi liki v zgodbi, kako bi mi razreševali zaplete ... V knjižni klub naj otrok povabi tudi svoje prijatelje, pri tem pa pozorno izberimo knjige, ki jih predlagamo v branje (v pomoč so zlate hruške, ki označujejo kakovostno otroško in mladinsko literaturo).
Tovrstno preživljanje prostega časa z otrokom seveda zahteva veliko časa (odhod v knjižnico, knjigarno, raziskovanje različne literature, skupno branje), vendar je čas usmerjen v našega otroka.
Prijetne izkušnje iz dogodkov med počitnicami otroci ponesejo s seboj v življenje in iz njih velikokrat na nezavedni ravni črpajo energijo, ko vstopijo v npr. težko šolsko obdobje. Monika Erjavec Bizjak je mag. zakonskih in družinskih študij, je strokovna sodelavka v humanitarnih programih in izvajalka delavnic v sklopu humanitarnega projekta Veriga dobrih ljudi. Je tudi certificirana družinska in šolska mediatorka in se ukvarja z reševanjem sporov z mediacijo in s širjenjem in razvojem kulture medsebojnih odnosov.

Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV