Pust ima v Sloveniji izjemno bogato zgodovino in v številnih krajih že desetletja tradicionalno prirejajo šemasto pustno dogajanje. Med najbolj poznanimi so seveda Cerknica, Cerkno, Brkini, Kostanjevica na Krki in Ptuj.

Najstarejši pustni običaj na Slovenskem je Šelmarija, ki ga že od leta 1854 prirejajo v idiličnem mestecu Kostanjevica na Krki. Simbol pustovanja je kovinska glava, imenovana šelma, v kateri gori sveča. Na vseh sprevodih in obredih jo nosi oče, ki je eden glavnih likov prezidija Prforcenhausa. Sem sodijo še aktualni predsednik s prvo damo, kanonik, mestni sodnik in guverner banke. Za red v mestu skrbi mestna garda, imenovana purgergarda. Pri posameznih obredih sodelujejo še ostali liki: prižigalci luči, bobnar in praporščak, mestni kletar, mestni pisar, menihi, mestna gospoda, dragonci ali vojaška garda, medved in gonjači, orač in živinca, sejalec in prinašalec malice, kurent in vesela vdova ter pustna godba.

Šelmarija traja štiri dni, od pustne nedelje do pepelnične srede. Tedaj se vse obrne na glavo, oblast prevzamejo pustne šeme, poleg evra je veljavno plačilno sredstvo kostanj, za vožnjo skozi mesto so potrebne šelmarijske vinjete, najnovejša pridobitev pri njih pa je piškotek Šelma. Letos so še zadržani, a upajo, da bo lahko prihodnje leto vse skupaj bolj sproščeno. "Preteklo leto je zaznamovala epidemija covida-19, zato je tradicionalna javna prireditev Šelmarija odpadla. Ob upoštevanju priporočil za preprečevanje okužb smo vseeno spontano izvedli vse tradicionalne elemente. Letošnji program bo glede na ukrepe in priporočila podoben lanskemu," je napovedala Mateja Kržičnik iz Etnološkega društva Prforcenhaus Kostanjevica na Krki.

Ptuj je znan po znamenitih kurentih, ki so zagotovo med najbolj znanimi tradicionalnimi slovenskimi pustnimi liki. Njihova naloga je odganjati slabo in zlo ter prinašati srečo in zadovoljstvo, pri tem pa jim pomagajo še drugi liki, in sicer kurike in piceki, slamnata nevesta, nagajivi medved, ploharji, pokači in vile. V najstarejšem slovenskem mestu je bila sicer prva povorka, imenovana kurentovanje, izvedena pred 62 leti, a žal so bili pustni program dve leti primorani preseliti na splet in tudi letos bo vse prilagojeno razmeram, je sporočila direktorica Zavoda za turizem Ptuj, Tanja Srečkovič Bolšec.

V Cerknem in okolici je najbolj poznan pustni običaj laufarija, ko po kraju tekajo laufarji z lesenimi in eno kožno masko. Praviloma so v paru in se imenujejo "Ta pijan in Ta pijana", "Ta star in Ta stara", "Ta bršljanov in Marjetica". Cerkljanska pustna šega izvira še iz poganskih časov, čeprav ni točnih zapisov o njenem nastanku. Med svetovnima vojnama je bil običaj prepovedan, po drugi vojni leta 1956 pa se je obnovil na podlagi ustnega izročila in se razvija od takrat naprej, je opisal predsednik Društva Laufarija Cerkno, Tomaž Lahajnar. Lani jim jo je zagodla korona in program so prenesli v virtualno okolje, letos pa pripravljajo tradicionalno prireditev na pustno nedeljo in pustni torek.

"Pust je bil, pust je in pust bo!" napovedujejo v Cerknici, kjer so v času pusta glavni Butalci, ki na debeli četrtek po tradiciji tudi prevzamejo oblast. Kraj je znan tudi po čarovnicah s pramaterjo Uršulo na čelu, ki s Slivnice vsako leto dostavi dobro in lepo vreme, pridružijo pa se tudi drugi, zdaj že znameniti liki: velika ščuka, zmaj, povodni mož Jezerko, coprnica Liza in veliki žabec. "Vse maske in figure na cerkniškem pustnem karnevalu izvirajo iz okolja. Velik del je iz Cerkniškega jezera, Butalci so seveda lik Milčinskega, nekaj šem je povzetih po Janezu Vajkardu Valvasorju, ki je že takrat pisal o lepih cerkniških krajih," je opisal Aljaž Červek iz Pustnega društva Cerknica. Vsi so čedalje bolj prepoznavni – Pustno društvo Cerknica je prapor razvilo leta 1975 in od takrat naprej zgodba o cerkniškem karnevalu raste. Letos pripravljajo PCT – Pust cel teden, ko bodo Butalci na debeli četrtek tradicionalno prevzeli oblast ter bo sledilo še ogromno zabavnih in šemastih dogodkov.

Za področje Brkinov so značilni škoromati in ena večjih organiziranih skupin prihaja iz Hrušice. "Škoromati v Hrušici pravijo obredu poberija, vedno pa ga pripravijo na pustno soboto. Poberini med obredom vstopijo v vsako hišo, gospodarju in/ali gospodarici zaželijo zdravja in dobro letino ter ju povabijo na večerjo in veselico. Domači jim izročijo jajca, panceto, klobase, v moderni dobi tudi denar. Predvsem v preteklosti, ko na vasi ni bilo izobilja, pa so škoromati marsikoga tudi obdarovali, predvsem bolne, ostarele in domove, kjer je bila "siromašija". Iz svoje košare so preprosto pograbili nekaj dobrot in jim jih izročili," je opisal Aleš Miklavec iz društva Hrušiški škoromati.

Škoromati iz Hrušice so edini, ki si svoj obraz zakrijejo z lesenimi maskami ("obličji" po domače) in ki medse ne sprejemajo žensk. "Kot velja za večino etnoloških mask, najverjetneje izhajajo iz poganskih ali celo predpoganskih časov. Veljajo pa škoromati za prve etnološke maske pri nas, ki so bile omenjene v pisnih virih – omenjeni so bili v že prvi polovici 14. stoletja. 12. februarja 1340 je namreč mestni magistrat v furlanskem mestu Čedad (danes Cividale del Friuli v Italiji) objavil prepoved, po kateri se na ulicah brez dovoljenja gestalda in mestnega sveta nihče ni smel pokazati v obleki škoromata – 'in habitu scaramatte'," je razložil. Covid-19 je sicer povzročil, da lani ni bilo organizirane šalmarije, letos pa načrtujejo poberijo s predhodnim testiranjem škoromatov, v domove ne bodo vstopali, prav tako ne bo večernega druženja.

Tako torej, zdaj veste skorajda vse o pustu na Slovenskem. Morda je zanimivo še, da ime "pust" oziroma "karneval" pomeni "meso pust" oziroma "opustiti meso", kar nakazuje na postenje, ki se ga nekateri držijo vse do velike noči. Datum pusta se sicer vsako leto usklajuje z veliko nočjo in letos sta pomembna datuma, ko se je nujno našemiti in se preveč najesti slastnih krofov, pustna sobota, 26. februar, in pustni torek, 1. marec. Tedaj imamo vsi – tako otroci kot odrasli – končno utemeljen "izgovor", da smo lahko norčavi in šemasti. Pa veselo rajanje vam želimo!