Družina z dvema otrokoma, od katerih je starejši že šoloobvezen, živi v enoinpolsobnem stanovanju. Kako lahko prilagodijo svoj prostor, da jim bo kljub majhni kvadraturi še vedno udobno? Odgovor je: "Na različne načine." A je pri vseh v prvi vrsti pomembno, kje in kako bodo organizirane shranjevalne površine. Zakaj? Če ima vsaka stvar v stanovanju točno določeno mesto in je tam shranjena, ko je ne potrebujemo, kar naenkrat nastane več prostora za posameznike in njihove aktivnosti. Ko govorimo o stenskih shranjevalnih površinah, kot so garderobne ali kuhinjske omare, je, če je le mogoče, smiselno čim več shranjevalnih površin organizirati tako, da zasedejo steno od vrha do tal. To v spalnici v povprečju doprinese dodatnih 40 ali celo več centimetrov v višino in enako velja tudi za vse ostale prostore v stanovanju. 

Kar se tiče samega pohištva, se je v manjših stanovanjih pri določenih kosih smiselno držati načela 'manj je več'. Če bo na že tako miniaturnem tlorisu umeščenega preveč pohištva, od katerega določenih kosov skoraj zagotovo ne potrebujemo, bo prostor hitro deloval preveč zasičen, kar pa ne bo dobro vplivalo ne na funkcionalnost prostorov in, ne nazadnje, tudi ne na splošno počutje posameznih članov družine ne.

Glede na to, da so v majhnem stanovanju kuhinja, jedilni del in dnevna soba združeni kar v enem prostoru, je potrebne nekoliko več organizacije, sploh če hočemo tudi otrokoma zagotoviti svoj kotiček za igro in druženje. Najbolj smiselno je, da ga umestimo v del dnevne sobe, kjer imata otroka že na tleh lahko nekoliko več prostora za igro. Igrače so lahko, ko ni v uporabi, shranjene kar v spodnjem delu dnevnega regala, ali v posameznih nižjih zabojčkih, ki jih pospravimo pod sedežno garnituro (to je mogoče le v primeru, da gre za model sedežne garniture, ki je dvignjena od tal).

Kar se tiče spalnih prostorov, je v najboljšem primeru zagotovljen skupen prostor za spanje obeh otrok v manjši sobici, in imata starša spalnico ločeno, v nasprotnem primeru je potrebno vsaj za določen čas nekoliko več prilagoditve. Velikokrat se namreč zgodi, da ni druge možnosti, kot da starša spita v dnevnem prostoru, otroka pa si delita njuno spalnico. V manjših otroških sobicah, ki so kljub velikosti namenjene dvema nadobudnežema, lahko veliko naredimo že z umestitvijo pograda. Starejši otrok ima ležišče zgoraj, mlajši spodaj.

Pri opremljanju otroške sobe lahko posežemo tudi po številnih modularnih pohištvenih sestavih, ki se času in potrebam primerno prilagajajo otrokoma. Če prostor dopušča, je pograda lahko postavljen pravokotno. Na ta način ob spodnji postelji pridobimo še manjšo delovno postajo, ki jo starejši šoloobvezen otrok že lahko koristi v učne namene. Kot dodatne shranjevalne površine lahko izkoristimo tudi stopničke, ki povezujejo obe postelji, če so le nekoliko globlje zasnovane.