Družinsko vrtnarjenje je mnogo več kot le skupna dejavnost, poudarja samooskrbni vrtnar Robert Špiler, ki svojo ustvarjalno energijo usmerja v ustvarjanje sonaravnih vrtov. "Otroci so kot spužve, ki se učijo skozi opazovanje in sodelovanje. Vrtnarjenje jih skozi prakso in učenje veščin uči odgovornosti, potrpežljivosti in razumevanja naravnih procesov. Je priložnost za učenje o spoštovanju do okolja in za razvijanje delovnih navad ter obenem za sprostitev," je opisal. Omogoča otrokom, da so v stiku z zemljo, pri čemer ni nič hudega, če je malce tudi nesejo v usta in pojedo, se umažejo ali primejo deževnika v roke.

Vrtnarjenje je namreč del naravnega učenja, razvijanja veščin in raziskovanja, med katerim se otroci utrdijo in gradijo imunski sistem, rastejo, se ogromno naučijo in lahko tudi povsem naravno užijejo vitamine. "Spominjam se, ko je sin pri približno pol leta starosti nesel malce komposta v usta. Ustavil sem ga, vendar nisem posvečal posebne pozornosti in mu ni bilo pozneje nič. Nič ni narobe, če otrok poje nekaj zemlje, ko denimo korenček z vrta ni povsem dobro opran. Da bi otroci dobili nekaj dodatnega vitamina B12, jim lahko občasno dovolimo, da pojedo korenček neposredno z vrta, brez temeljitega umivanja. Malo zemlje na njem lahko namreč vsebuje mikroorganizme, ki proizvajajo vitamin B12, ki je koristen dodatek k prehrani. Seveda pa pazite, da je zemlja brez kemikalij in da je korenček opran dovolj, da se odstranijo večje nečistoče," je pojasnil priljubljen vrtnar, ki je tudi očka nadobudnemu sinu.

A ključno oziroma dobro je, če so zemlja in vrtnine, ki jih otrok okuša, naravne ter brez umetnih gnojil, pesticidov, herbicidov in fungicidov. Za družinski vrt je namreč zelo priporočljivo čim bolj naravno vrtnarjenje v s strupi ne preveč nasičenem okolju. Tukaj je Robert Špiler kot zagovornik naravnega vrtnarjenja še posebej opozoril na škodljive strupe za zatiranje polžev in bramorjev. 

"Močno jih odsvetujem, še predvsem, ko so na vrtu otroci. Če otrok nese v usta naravno zemljo, smo namreč lahko načeloma pomirjeni, v primeru uporabe pesticidov, herbicidov, fungicidov pa je drugačna situacija. Na srečo pa opažam, da starši želijo za otroke najboljše in da se čedalje bolj poslužujejo sonaravnega vrtnarjenja, vedoč, da so sveže vrtnine res najboljše za družino," je pojasnil.

Nasvet Roberta Špilerja za naravno zatiranje škodljivcev: namesto uporabe pesticidov, herbicidov in fungicidov se lahko boja s škodljivci lotite drugače, in sicer na povsem naraven, nevsiljiv in okolju prijazen način. Lahko postavite fizične meje – mreže pod in nad gredami ali ograje okoli vrta proti srnam in zajcem. Manj polžev pa bo z uporabo komposta na gredah in sekancev po potkah okoli gredic.

Katere rastline naj sejejo in sadijo otroci?

Staršem, ki želijo vrtnariti z otroki, Robert Špiler svetuje, naj jim omogočijo biti del vseh korakov v postopku vrtnarjenja – od sajenja do obiranja. "Naj spremljajo vzgojo sadik, sajenje, zalivanje in na koncu tudi pobiranje pridelkov. Vse bo v njih zbudilo zanimanje in ljubezen do narave," je prepričan. Za družinski vrt priporoča – kot že zgoraj poudarjeno – naravne metode vrtnarjenja, kot so kompostiranje in naravno zatiranje škodljivcev.

Otroci lahko nato na vrtu uživajo v različnih dejavnostih, odvisno od njihove starosti. Mlajši radi opazujejo in se igrajo z zemljo, medtem ko starejši že sodelujejo pri sajenju in zalivanju. "Lahko pomagajo pri obdelavi skupnih gredic, starejši od štirih let imajo lahko že svoj del grede na vrtu. Boste videli, kako zelo bodo ponosni na vse, kar bo zraslo, in bodo tudi raje pojedli zelenjavo, ki so jo vzgojili na svojem vrtu," je razložil. 

Pobiranje pridelkov naj bo igrivo, kuhanje pa zabavno in sproščeno. "Nabiranje gomoljnic, kot so krompir, korenček, rdeča pesa, lahko predstavimo kot iskanje zaklada. Tako otroke lažje spodbudimo, da nam pomagajo. Vključimo jih tudi v pripravo zelenjave v kuhinji, lahko skupaj kuhamo, okušamo surovo in skuhano zelenjavo, vlagamo ..." je nanizal.

Nasvet Roberta Špilerja, kako naj bo otrok opremljen na vrtu: naj bo obut v gumijaste škornje, ob bolj hladnih in vlažnih mesecih ima lahko nepremočljive hlače, sicer pa oblačila, ki jih ni preveč škoda. Na glavici naj ima kapico za zaščito pred soncem ter v rokah samo njegovo otroško vrtnarsko orodje – na primer kanglico za zalivanje, lopatko, motiko, grabljice ali samokolnico.

Kot zelo primerne vrtnine za najmlajše je naštel bob, fižol, grah, solato in redkvice, saj niso preveč zahtevne in omogočajo otrokom, da lahko opazujejo razmeroma hitre rezultate svojega dela. Pri notranji vzgoji sadik, kot sta paradižnik in paprika, se bodo medtem naučili potrpežljivosti, zavedanja, da rastlina potrebuje svoj čas, ljubezen in skrb. Posebna pozornost pa je potrebna pri stiku s pastinakom in paradižnikom, saj je tveganje za nastanek fotodermatitisa, ki nastane zaradi izpostavljenosti sončni svetlobi po stiku z določenimi rastlinami. 

Da bi se izognili neprijetnim kožnim reakcijam, odrasli nosite rokavice in dolga oblačila, uporabljajte sončno kremo z visokim zaščitnim faktorjem, vrtnarite zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, ko sonce ni močno, in se po vrtnarjenju umijte, da sperete morebitne ostanke rastlin s kože. Otroci pa naj se jih za vsak slučaj raje ognejo.

Nasvet Roberta Špilerja za vrtnarjenje v stanovanju: na balkonu ali okenskih policah imamo lahko lončnice z zelišči, kot sta bazilika in peteršilj. Razmeroma hitro zraste in naredi korenine v lončku denimo tudi redkvica. Ob notranji vzgoji jo lahko oberemo v 40, 50 dneh in otroci jo radi spremljajo, saj vmes opazujejo rast, debelitev in spreminjanje belo-rdečih barv ob zorenju.

Ni potrebe, da je vse popolno

Pri družinskem vrtnarjenju se prepustite in popustite pri pravilih. "Pri vrtnarjenju z otroki bomo potrebovali večjo mero potrpežljivosti. Pustimo jim, naj sami obdelujejo svojo gredico. Lahko jim seveda svetujemo in jih usmerjamo, ampak od njih nikakor ne zahtevajmo, da bo vse raslo popolno, v linijah in po naših pravilih," je pozval. 

Pustimo torej otrokom, naj sami ustvarjajo svoj kotiček čisto po svoje. "Kajti pri vrtnarjenju v resnici nič ne moreš narediti narobe. Namreč danes ne vrtnarimo več zaradi preživetja, kot so naše babice in prababice. Vrtnarimo zaradi ljubezni do narave, bolj zdravega življenjskega stila, uživanja kakovostnejše hrane. Zato da preživljamo čas zunaj, na prostem, v krogu družine, z otroki. Naj se sproščeno naučijo veščin ... Ne bodimo preveč natančni in ne silimo jih, temveč jih mehko spodbujajmo, zato da bodo morda nekoč tudi kot odrasli radi vrtnarili."

Vključevanje otrok v vrtnarjenje lahko izjemno pozitivno vpliva na družinsko dinamiko in na prehranjevalne navade. "Družine, ki skupaj vrtnarijo, preživijo več kakovostnega časa skupaj, otroci pa so bolj naklonjeni zdravi hrani, ki so jo pomagali vzgojiti," opaža Robert Špiler. Vrtnarjenje z otroki ni le način, kako zapolniti prosti čas, ampak je dragocena naložba v razvoj in prihodnost. Uči jih vrednot, kot so potrpežljivost, odgovornost in ljubezen do narave ter uporabnih veščin. Krepi družinske vezi in jih bogati.

Da, vredno je otroke vpeljati v čudoviti svet vrtnarjenja. Gre za več kot le sejanje semen, družinsko obdelovanje vrta povezuje, ustvarja spomine za celo življenje. Ponuja priložnost za učenje, rast, razvoj. Vpliva na bolj zdrave prehranske navade, več časa preživimo zunaj in več smo telesno aktivni, preživljanje na prostem v naravi in delo z rastlinami dokazano zmanjšuje stres. Zato, starši in otroci, vzemite vrtnarsko orodje in skupaj zasadite seme in sadike za lepšo prihodnost!