V krščanstvu je velika noč praznik spomina trpljenja in vstajenja Jezusa Kristusa po dogodkih, ki so opisani v novi zavezi. Praznuje se po 40-dnevnem obdobju posta in pomeni radost ter veselje. Gre za gibljiv praznik, kar pomeni, da ga vsako leto praznujemo na drug datum. Prve civilizacije zahodnega krščanskega sveta so za dan velike noči izbrale prvo nedeljo po polni luni, ki je na severni polobli sledila enakonočju (20. ali 21. marca) in tako se je praznovanje že takrat gibalo v času od 22. marca do 25. aprila. Vzhodni kristjani so svoje praznovanje prilagajali julijanskemu in gregorijanskemu koledarju in ker v julijanskem 21. marec sovpada s 3. aprilom v gregorijanskem koledarju, veliko noč praznujejo med 4. aprilom in 8. majem.

Velika noč je največji praznik v krščanskem letnem koledarju in zato ga v državah, kjer je ta vera prevladujoča ali celo uzakonjena, praznujejo z vsemi častmi. V Rimskokatoliški cerkvi je v uporabi formula, dogovorjena na prvem ekumenskem koncilu v Nikeji, kjer so določili, da se veliko noč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Vendar pa Cerkev nikoli ni popolnoma sledila najnovejšim astronomskim odkritjem. Pravoslavne cerkve pa za izračun polne lune uporabljajo formulo, ki temelji na Metonovem ciklusu – tako izračunana polna luna odstopa od astronomske polne lune za več dni. Posledično je velika noč v pravoslavju lahko več kot teden dni pozneje kot v Rimskokatoliški Cerkvi, včasih pa tudi sovpadata na isti dan.

Vendarle pa je velikonočno praznovanje že zdavnaj preseglo meje krščanstva in tako ga v današnjem času praznujejo domala po vsem svetu ne glede na versko pripadnost. Že v daljni preteklosti je bil to čas slavja, praznovanja ter velikonočnih iger, kot so denimo valjanje in trkljanje pirhov ter krašenje jajčk. Danes so v ospredje prišli čokoladni pirhi, zajčki, piščančki ter druge figure, ki jih povezujemo s tem praznikom, vendarle pa je to obdobje v večini sveta še vedno čas druženja in ustvarjanja z otroki. In da bo letošnje praznovanje velike noči za vaše malčke nekaj prav posebnega, smo izbrskali nekaj najbolj zanimivih svetovnih velikonočnih tradicij, s katerimi si morda letos lahko tudi vi popestrite družinske praznične trenutke.

Kar tri tedne počitnic

Najbolj veseli so velike noči zagotovo šolarji v Nemčiji, saj imajo v tem času kar tri tedne počitnic, medtem ko so starši doma na veliki petek pa vključno do velikonočnega ponedeljka. Na veliko soboto zvečer po nemških mestih in vaseh običajno zakurijo kres, ki simbolizira konec zime in vsega slabega. Na velikonočno jutro se celotna družina zbere ob bogato obloženem zajtrku, ki je sestavljen iz zelo podobnih jedi, kot pri nas, še pred tem pa starši po stanovanju in/ali vrtu skrijejo pirhe, čokoladna jajčka in zajčke ter ostala majhna darilca, ki se jih po jedi otroci nato odpravijo iskat misleč, da jih je zanje nastavil velikonočni zajček. Zajci so simbol rodnosti in jih zato povezujejo s pomladjo ter posledično z veliko nočjo.

Podobno tradicijo imajo tudi avstrijski, francoski in angleški otroci – slednji izdelajo celo velikonočne košare, v katere položijo narcice in najdena darila. V Italiji otroci ne izgubljajo časa z iskanjem daril po hiši ali vrtu, temveč se veselijo bogatega velikonočnega kruha, ki ima obliko krone in je napolnjen s pisanimi sladkimi velikonočnimi jajčki – običajno čokoladnimi.

Skandinavci praznujejo po svoje

V skandinavskih državah na dan velike noči ob sončnem zahodu prižgejo velikonočni ogenj. Na Norveškem se v času velikonočnih počitnic in dopustov družine velikokrat odpravijo na smučanje. V kočah, v katerih bivajo, barvajo jajčka, tradicionalno pa je to obdobje pri njih tudi čas kriminalk, filmov o umorih in detektivskih zgodb, zato vsi televizijski kanali v tem času ponujajo pester izbor tovrstnih filmov, knjigarne pa beležijo porast nakupa zgodb s kriminalno vsebino. No, njihova komercializacija v tem času ubira nekoliko drugačne strategije in zato so kartoni z mlekom, vrečke s kruhom in celo škatlice piškotov poslikani s stripi, slikami ali kratkimi zgodbami s kriminalno vsebino, kar se je v preteklih letih izkazalo za pravi prodajni hit.

Na Finskem, Švedskem in Danskem družine poleg barvanja jajc praznujejo pravo malo noč čarovnic. Otroci se na velikonočno soboto oblečejo v čarovnice in od vrat do vrat zbirajo sladkarije v zameno za iz vrbe narejene mucke. Ta vrsta praznovanja je v bistvu mešanica ortodoksne tradicije, ki narekuje blagoslov domov z vrbovimi vejami ter skandinavskega izročila, v katerem osrednjo vlogo ob veliki noči igrajo čarovnice. Velikonočna pojedina v teh deželah je sestavljena iz lososa (in drugih vrst rib), krompirja, jajc in zelenjave. Sploh jajca so pomemben del tega praznika, pa naj gre za barvanje ali kotaljenje oziroma potiskanje jajc – priljubljena velikonočna igra, ki zabava najmlajše. Otroci spuščajo trdo kuhana jajca po hribu navzdol, zmagovalec pa je bodisi tisti, katerega jajce je prvo na dnu in nerazbito, bodisi tisti, katerega jajce se je zakotalilo najdlje.

Amerika: od zajčka na severu, do vina na jugu

V Združenih državah Amerike je v dvanajstih zveznih državah praznik že veliki petek in zato so tam banke, trgovine in šole že na ta dan zaprte. V preteklosti so imeli šolarji v ZDA v času velike noči kar dva tedna pomladnih počitnic, a se je to z leti zaradi preostalih državnih praznikov v nadaljevanju leta skrajšalo na teden dni. Številni Američani še danes ostajajo zvesti tradiciji in zato v velikonočnem času barvajo trdo kuhana jajčka ter si med sabo izmenjujejo košarice s sladkarijami. Priljubljen antropološki lik v ameriškem kulturnem okolju je tudi velikonočni zajček, ki v tem času hodi od hiše do hiše ter otrokom deli darove v obliki sladkarij ter pisanic. Na velikonočni ponedeljek ameriški predsednik na zelenici pred Belo hišo otrokom podarja velikonočna darila, v New Yorku pa se na velikonočno soboto vsako leto odvija velikonočna parada. Tudi v sosednji Kanadi sta državna praznika tako velikonočna nedelja kot tudi ponedeljek, v provinci Quebec pa tudi veliki petek.

V Argentini se praznovanje začne že šest tednov pred velikonočnimi prazniki in se imenuje Carnival. Vsaka regija ima svoje običaje, vse pa poteka v znamenju tradicionalnih oblačil, petja in plesa. Na voljo je veliko sadja, različnih vrst sira, slaščic, cvetja, poseben sijaj prazničnim ulicam pa dajejo majhne lučke. V državah Južne Amerike je marec tudi mesec trgatev. V provinci Mendoza se La Fiesta de la Vendimia praznujejo kar tri dni skupaj: blagoslovi se vino, izbrana je nova vinska kraljica, vinarji pa brezplačno strežejo rdeče sorte žlahtne kapljice. Praznovanje se zaključi z razkošnim ognjemetom. Praznik naj bi opominjal ljudi, da so njihova življenja odvisna od sonca, dežja in zemlje

Čehi in Slovaki na veliko noč 'šeškajo' ženske

Na zelo zanimiv način veliko noč praznujejo na Češkem in Slovaškem. V teh državah moški na velikonočni ponedeljek 'našeškajo' ženske s posebnim ročno izdelanim bičem, ki mu na Češkem pravijo pomlázka, na Slovaškem pa korbáč. Sestavljen je iz osmih, dvanajstih ali celo štiriindvajsetih vrbovih vej, ki so ponavadi dolge do dveh metrov, konice pa so okrašene z barvnimi trakovi. 'Šeškanje' seveda ni namenjeno povzročanju bolečine in trpljenja – legenda namreč pravi, da je ženske treba našeškati zato, da bodo v naslednjem letu ostale zdrave in lepe. Tradicionalno je lahko bila ženska, ki ni bila našeškana, užaljena, saj je to pomenilo, da ne privlači moških. Obiskovalci z biči v znak zahvale ponavadi dobijo obarvano jajce ter nekaj drobiža. Na vzhodnem Moravskem in v nekaterih predelih Slovaške pa so ženske poleg 'šeškanja' deležne tudi mokre budnice – moški jih namreč iz spanja zbudijo tako, da na njih zlijejo vedro mrzle vode. Ženske se moškim za storjena dejanja lahko po tradiciji maščujejo naslednji dan, ko smejo nanje zliti vedro hladne vode in s tem je velikonočna bitka med spoloma končana, moški in ženska pa sta si bot.

Drugačna praznovanja

Tudi v Rusiji imajo ob veliki noči izjemno zanimive običaje. Otroci lahko trdo kuhana jajca, namenjena temu prazniku, barvajo samo z rdečo barvo, ki simbolizira Kristusovo kri. Pobarvanih jajc ob velikonočnem zajtrku ne smejo razbiti ob trdo površino, temveč jih morajo v celoti olupiti z nohti in jih okrasiti z nekaj barve, da se ob tem ves čas spominjajo Kristusove smrti.

Judje veliko noč imenujejo pasha ali pesah, praznovanje pa je odvisno od lune – nekaj dni pred ali po naši veliki noči. V praznovanju se spominjajo izhoda Izraelcev iz egiptovskega suženjstva, slovesnosti pa trajajo kar teden dni in vključujejo veliko jedi, ki pa ne smejo biti pripravljene iz ničesar kvašenega, saj naj judje med begom iz Egipta ne bi imeli časa, da bi testo vzhajalo. Na prazničen večer, ki se mu reče seder pesah, se družina zbere ob praznični večerji, po kateri berejo Hagado – besedilo, ki opisuje odhod iz Egipta. Celotno praznovanje sicer simbolizira svobodo in prijaznost.