Kaj je hiperleksija?
Hiperleksija je izraz, ki se uporablja za opisovanje otrok, ki že v zgodnjem otroštvu razvijejo izjemne bralne sposobnosti, pogosto brez učenja. Za razliko od nadarjenih otrok, ki imajo splošno zmožnost branja in razumevanja, imajo otroci s hiperleksijo zelo specifičen sklop spretnosti.
Nagnjeni so k dekodiranju besed in prepoznavanju črk na višji ravni. Njihovo bralno razumevanje pa je pogosto omejeno, kar pomeni, da lahko berejo tekoče, vendar težko razumejo snov.
Pogosto kažejo zamude pri verbalni komunikaciji, socialni interakciji in lahko kažejo podobno vedenje kot otroc z avtističnim spektrom.
Dr. Darold A. Treffert razlikuje tri vrste hiperleksije:
Tip 1 – otroci, ki zgodaj berejo. Opisuje izredno pametne otroke, ki začnejo zelo zgodaj brati kar sami od sebe. A med ocenjevanjem jih ne prepoznajo kot nadarjene; v predšolskem obdobju res berejo na ravni prvošolcev ali drugošolcev, vendar jih sovrstniki prej ali slej dohitijo.
Tip 2 – otroci z avtizmom, pri katerih je hiperleksija obstranska veščina. Pripadajo mu otroci z neverjetnimi sposobnostmi pomnjenja in branja, ki pa imajo obenem govorne, socialne in vedenjske težave, značilne za avtiste. Odlično berejo, a hkrati slabo ali sploh ne razumejo branja in imajo težave s sporazumevanjem. In koliko je tovrstnih otrok? Raziskava otrok z razvojnimi težavami iz leta 2002, ki je bila objavljena v časopisu Journal of Autism and Developmental Disorders, je razkrila, da ima med pet in 20 odstotkov avtističnih otrok tudi hiperleksijo.
Tip 3 – otroci, ki zgodaj berejo in ki imajo nekatere znake avtizma, vendar niso avtisti. Vanj prav tako spadajo otroci z neverjetnim spominom in branjem v zelo ranih letih ter včasih tudi z naprednimi sposobnostmi na drugih področjih. Čeprav bi na trenutke lahko njihovo vedenje povezovali z avtizmom, pa niso avtisti. So zelo družabni in navezani na družino, a hkrati težko vzpostavijo stike z vrstniki. Z leti njihovo "avtistično vedenje" bledi in na koncu izzveni.
Optometristka Rebecca Williamson Brown medtem priznava dve vrsti hiperleksije:
– tip 1, ki ga spremljajo motnje govora;
– tip 2, ki ga spremljajo učne težave, predvsem motnje pri prostorskih predstavah, ki so lahko povezane z okvarami vida.
Znaki in simptomi hiperleksije pri otrocih
Pomembno je, da starši in vzgojitelji zgodaj prepoznajo znake hiperleksije, da lahko otroku zagotovijo najboljšo možno podporo. Nekateri pogosti znaki vključujejo:
zgodnjo bralno sposobnost: otroci s hiperleksijo lahko začnejo brati že zelo mladi, pogosto že od 18 mesecev do dveh let, ne da bi jih formalno učili. Privlačijo jih črke, številke in knjige, besedilo pa znajo dekodirati daleč od pričakovane starosti.
Težave z verbalno komunikacijo: mnogi otroci s hiperleksijo težko komunicirajo verbalno, čeprav lahko tekoče berejo. Morda imajo zapozneli govor ali težave pri izražanju svojih misli in občutkov.
Težave z razumevanjem govorjenega ali pisnega jezika: medtem ko lahko hiperleksični otroci pogosto berejo na glas brez truda, imajo lahko težave z razumevanjem pomena besedila. Ta nepovezanost med dekodiranjem in razumevanjem je značilnost hiperleksije.
Naklonjenost rutinam in ponavljajočemu se vedenju: Hiperleksični otroci lahko kažejo ponavljajoče se vedenje, so močno naklonjeni strukturi in rutini in jih spremembe v okolju zlahka prevzamejo. Te lastnosti so pogosto povezane z avtizmom.
Izzive v socialni interakciji: hiperleksični otroci se lahko borijo s socialnimi veščinami, se izogibajo očesnemu stiku, imajo težave z razumevanjem socialnih znakov ali se ne vklopijo v skupino. To še posebej velja za otroke s hiperleksijo tipa II, ki se prekriva z avtizmom.
Kako podpreti otroka s hiperleksijo?
Zgodnje ukrepanje in podpora sta ključnega pomena za pomoč otrokom s hiperleksijo pri premagovanju izzivov in uspevanju. Tukaj je nekaj strategij, ki jih lahko uporabijo starši, vzgojitelji in terapevti:
govorna in jezikovna terapija: ker imajo hiperleksični otroci pogosto težave z razumevanjem jezika in verbalno komunikacijo, lahko delo z logopedom pomaga izboljšati njihovo sposobnost razumevanja govorjenega jezika in izražanja.
Delovna terapija: otrokom s hiperleksijo, zlasti tistim v avtističnem spektru, lahko koristi delovna terapija za razvoj finih motoričnih sposobnosti, socialnih sposobnosti in čustvene regulacije.
Prilagojeni učni pristopi: učne metode, ki se osredotočajo na izboljšanje bralnega razumevanja in ne le na dekodiranje, lahko pomagajo hiperleksičnim otrokom. Učitelji se morajo zavedati, da čeprav otrok bere tekoče, morda potrebuje dodatno pomoč pri razumevanju in razlagi prebranega.
Usposabljanje socialnih veščin: mnogi hiperleksični otroci imajo težave s socialnimi interakcijami. Strukturirani programi, ki učijo socialno komunikacijo, igranje vlog in branje socialnih znakov, so lahko zelo koristni.
Vizualna podpora: hiperleksični otroci se pogosto vizualno učijo. Uporaba vizualnih podpor, kot so slikovni urniki, grafikoni in simboli, jim lahko pomaga bolje razumeti navodila, rutine in družbena pričakovanja.
Čeprav otroci s hiperleksijo pogosto presenetijo s svojimi naprednimi bralnimi veščinami, se lahko soočajo tudi s težavami pri komunikaciji, socialni interakciji in razumevanju. Zgodnje prepoznavanje znakov hiperleksije in zagotavljanje ustreznih intervencij – bodisi z govorno terapijo, usposabljanjem socialnih veščin bodisi s prilagojenimi učnimi strategijami – lahko močno vplivata na otrokov splošni razvoj in kakovost življenja. S pravo podporo številni hiperleksični otroci napredujejo tako akademsko kot socialno, pri čemer lahko izkoriščajo svoje izredne bralne sposobnosti kot eno izmed mnogih orodij za uspeh.
