Avtizem vpliva na razvoj možganskih predelov, ki so povezani s kognitivnimi funkcijami, vzpostavljanjem socialnih stikov in komunikacijo. Prav zato se pri otrocih avtistih pogosto kažejo težave na področju komunikacije in socializacije, včasih pa so pridružene tudi druge motnje, kot so alergije, motnje spanja in hranjenja, astma ...Potrebno je poudariti, da ni povsem enotnega poteka in značilnosti te motnje, saj se lahko izraža na povsem svojstven način.

Avtistični otroci imajo težave pri socialni komunikaciji, kar pomeni da lahko težje prepoznavanjo in razumejo obrazno mimiko in intonacijo glasu; ne razumejo šal, fraz in izrekov (npr. Dežuje kot iz škafa). Pomaga jim, če smo pri komunikaciji z njimi jasni in konkretni, pomembno pa je tudi, da jim damo čas da sprocesirajo in razumejo dano informacijo. Pri komunikaciji z drugimi pogosto uporabljajo kretnje ali vedenja, ki jih običajno razumejo le tisti, ki so jim blizu. Spet drugi imajo dobro razvit govor, a se pri jih pojavljajo težave pri sodelovanju z drugimi. Včasih se pojavlja tudi eholalija, ki pomeni ponavljanje besed ali fraz, ki jih slišijo v okolici. Avtistični otroci imajo tudi pogoste težave s prepoznavanjem in razumevanjem čustev drugih in izražanjem svojih, kar je glavni razlog za oteženo interakcijo s sovrstniki in odraslimi. Radi preživljajo čas sami s seboj, ne iščejo potrditve in tolažbe drugih. Navzen morda delujejo nenavadno, saj težko izražajo to, kar čutijo in potrebujejo. Zanje je značilno, da morda stojijo preblizu drugih, ali pa pogovore načenjajo na nenavaden način. Vzpostavljanje prijateljstev je zanje oteženo, saj ne vedo natanko, kako naj to storijo. Težave v fleksibilnosti mišljenja pa se najbolj kažejo v tem, da težko razumejo nevarnost (npr. tek po cesti), težko sodelujejo v igri ali se soočajo z novo/neznano situacijo. Težko razumejo občutke, misli in dejanja drugih.

 Druge značilnosti avtizma

Pojavljajo se učne težave, ki lahko vplivajo na različne vidike življenja: uspeh v šoli, postopek umivanja, priprava obroka, določeni dnevi rituali ... To se seveda odraža v različnih intenzivnosti, zato lahko nekateri živijo ob manjši podpori samostojno življenje, drugi pa vseskozi potrebujejo pomoč. Je pa potrebno poudariti, da je ključnega pomena pravilna in vzpodbudna podpora, ki omogoči razvoj vseh potencialov. Za avtistične otroke so značilni tudi posebni interesi, ki lahko sčasoma izzvenijo, ali pa se ohranijo za celo življenje. To so denimo: risanje, zanimanje za živali, glasba, skrb za okolje (pobiranje smeti), računalniki ... Pri nekaterih zanimanja ostanejo le hobiji, pri drugih se lahko razvijejo tudi v kaj več. Pomembno je omeniti tudi senzorno občutljivost, ki se lahko nanaša na eno ali več čutil (okus, zvok, vonj, dotik, vid). Nekdo lahko izraža izjemno preobčutljivost na zunanje dražljaje, kar se kaže v tem, da se jim zdi zvok iz okolice zelo glasen in moteč. To pa jih lahko vodi do tesnobnih občutij ali celo fizične bolečine. So pa tudi takšni, ki so premalo (hiposenzitivni), kar se kaže v tem, da ne čutijo visokih ali nizkih temperatur in bolečine. Pogosto se gibajo, vrtijo, zibajo, mahajo z rokami in nogami, s čimer si pomagajo nadzorovati stres in si prebujajo občutke. Ker se avtistom zdi svet velikokrat zelo zmeden in neobvladljiv, imajo zelo radi rutino, kar pomeni, da si želijo vsak dan enakih ritualov - hoja po isti ulici do šole, ista hrana za zajtrk, ista barva majice na določene dneve in podobno. Zelo težko sprejemajo in prenašajo spremembe, ko/če se te pojavijo, zato je priporočljivo, da so nanje pripravljeni, ko je to mogoče.

Kako izgledajo otroci z avtizmom? Navzen lahko izgledajo povsem običajni otroci, brez vsakršnih posebnosti. Kar morda odstopa je njihovo vedenje, ki ga opazovalec lahko opiše kot 'nenavadno', 'čudno' ... Zanimivo je to, da imajo lahko zaostanek na področju igre, govora, samostojnosti, medtem ko so lahko nadpovprečno razviti pri motoriki, finomotoriki, vizualnemu spominu ... Velikokrat so zelo uspešni pri sestavljanjkah (puzzle).

Kakšno je njihovo vedenje? Tudi pri vedenju ni enoznačnega odgovora, saj je vsak otrok drugačen. Nekateri zmotno mislijo, da so avtistični otroci najraje sami v kotu. Nekateri so denimo zelo odprti v interakciji z drugimi ljudmi, hitro navezujejo stike, so manj zadržani in nimajo težav z dotiki drugih. Spet drugi pa so držijo zelo zaprto, ne prenašajo dotikov, so radi v svoji družbi, ne marajo očesnega stika.

Ali se lahko moj otrok igra z avtističnim otrokom? Seveda, avtizem nikakor ni nalezljiv, niti ne škoduje drugim otrokom. Otrok se v njihovi družbi uči drugačnosti, strpnosti, medsebojnega sodelovanja in širokega spektra komunikacije.

Kakšni so vzroki za avtizem? Vzroki še vedno niso povsem znani. Raziskave kažejo, da gre za kombinacijo genetskih in okoljskih dejavnikov, ki povzročijo spremembe v razvoju možganov. Avtizem se ne pojavi kot posledica vzgoje ali socialnih dejavnikov.

Prvi znaki, ki MORDA kažejo na avtizem:

- otrok je neodziven na svoje ime,

- ne zna izraziti svojih potreb, postavljati vprašanj in povedati, kaj si želi,

- razvoj govora zaostaja ali stagnira,

- rad se igra sam, ne kaže zanimanja za druge,

- očesnega kontakta ne vzpostavlja ali pa je ta minimalen,

- ne pomaha z roko in ne kaže s prstom,

- igrače uporablja na povsem svoj način (včasih povsem nesmiselno),

- zdi se, kot da je v svojem svetiu,

- obsesija z določenim predmetom, temo pogovora, risanko,

- hipersenzibilnost na določene stvari (blago, zvok, okus)

- drugačna motorika,

- ne mara sprememb.

Opazujte in spremljajte otrokov razvoj in ne odlašajte z obiskom pediatra, če sumite, da ni vse tako, kot bi moralo biti ali opazite nepravilnosti.