Otroci se matematike naučijo spontano, medtem ko z njimi komuniciramo o vsakdanjih stvareh. Šele postopoma jih začnemo sistematično seznanjati s 'pravo' matematiko. To pa naredimo, ko se začnemo z njimi pogovarjati o velikostih in velikostnih odnosih: večji, manjši, enak, o orientaciji v prostoru, različnih oblikah, meritvah, zbiranju podatkov in tudi pri naštevanju števil v pravem vrstnem redu. Otroci lahko že zelo zgodaj obvladajo matematične spretnosti, misli in se izražajo na načine, ki kažejo, da pri tem uporabljajo matematiko. 

Da bi otrok razvijal svoje potenciale in talente, jih je treba najprej prepoznati, nato pa negovati in otroka primerno usmerjati. Za uspešne dosežke talentiranih otrok gre veliko zaslug ravno njihovim učiteljem, ki prepoznajo njihove zmožnosti in potenciale ter jih spodbujajo. Otroci naj bi že začeli kazati svojo talentiranost na določenem področju pri tretjem letu starosti. Takrat starši že lahko ugotovijo ali je otrok boljši v motoričnih sposobnostih ali ga zanima umetnost, glasba ali npr. športne aktivnosti. Tisto, kar je skupnega vsem talentiranim otrokom pa je njihova kreativnost in izjemno velika domišljija. Na začetku se njihova talentiranost lahko kaže skozi sanjarjenje in želje, nato skozi spomin (recimo, če si hitro zapomnijo besedilo pesmice ali različne dogodke) in pozneje tudi hitro reševanje težav, ugank, matematičnih zagonetk. 

Negovanje talentov in potencialov otroka je izjemno pomembno, saj lahko v nasprotnem njegovi talenti pojenjajo in tudi v celoti izginejo. Zato je super, če jih prepoznamo že zgodaj in otroka spodbujamo in mu omogočimo, da se na določenem področju razvija. Naloga staršev je, da skozi igro otroku približajo učenje in nadgradnjo talentov. Če otroka npr. ne zanimajo pisanje, računanje ali branje, se rešitev skriva v igri. Skozi igriv in sproščen način lahko otroku približamo marsikatero dejavnost. Tudi matematiko in računanje. 

Pomembno je, da imamo pri tem veliko merico potrpežljivosti in razumevanja do otroka. Če bomo poskušali delovati pod stresom in na hitro, potem bomo dosegli ravno nasprotno. Otrok bo imel odpor do določene dejavnosti in se ji bo skušal na vse možne načine izogniti. Strokovnjaki pa trdijo, da nikoli ni prekmalu, da bi začeli otroka skozi igro spodbujati k učenju različnih stvari, tudi k računanju. Otrokom matematika namreč že zelo zgodaj predstavlja igro, izziv in veselje ob uspešnih rezultatih. Če bomo v tem smislu delovali in spodbujali otroka k nadgradnji, lahko matematika postane zanj izjemno priljubljen predmet. 

Matematika skozi igro

Igra je že od nekdaj sestavni del otrokovega življenja. Skozi igro otrok razvija svoje sposobnosti in potenciale pa tudi delovne navade. Skozi čas lahko hitro ugotovi, da je možno nekatere naloge ali vsakodnevne težave rešiti učinkoviteje, če pri tem uporablja 'matematične' strategije in znanja. Kadar najde rešitev, je vesel in čuti zadoščenje, zato praviloma vedno znova išče nove izzive, s katerimi bi se soočil in jih rešil. Naša naloga pa je, da opazujemo otrokov razvoj in se odločamo o dejavnostih, ki jih potem otroku ponudimo za širjenje znanja in obzorja. 

Z otrokom lahko vadite matematiko tudi s pomočjo vsakodnevnih iger ali predmetov. Mlajši otroci lahko vržejo kockico s številkami in sestavijo stolpec iz kock, kolikor mu pokaže kockica s številkami. Starejši otroci lahko kockico vržejo dvakrat in sestavijo stolpec iz seštevka obeh števil. Naprednejši otroci lahko vržejo dve kockici in prva kockica lahko pokaže število stolpcev, ki jih morajo zgraditi, druga pa število kockic v vsakem stolpcu. 

Matematiko lahko otroci vadijo in se je učijo tudi ob različnih drugih dejavnostih, recimo ko nizajo pisane perlice na vrvico, sestavljajo kolaž, režejo papir na različne oblike, si ogledujejo zaporedje dogodkov na fotografijah, iščejo razlike med slikami, ko sestavljajo kocke, rezljanke, štejejo, se igrajo trgovine ali merijo določene predmete.

Nekaj idej za učenje matematike s pomočjo metode montessori lahko najdete tukaj.