Dr. Ranko Rajović je specialist endokrinologije in ustanovitelj združenja Mensa Jugoslavije, danes Srbije, ki združuje ljudi z nadpovprečnim inteligenčnim kvocientom. Je tudi avtor več knjižnih uspešnic, med njimi tudi priročnikov IQ otroka – skrb staršev in Kako z igro spodbujati miselni razvoj otroka, ter sodelavec Unicefa na področju zgodnjega izobraževanja. Dr. Rajović je tudi avtor prilagojenega programa za vrtce in šole, imenovanega sistem NTC. Gre za sistem razmišljanja in pridobivanja uporabnega znanja, od katerega je odvisna tudi rast bruto družbenega proizvoda, zato je po njegovem mnenju tako zelo pomembna za razvoj in napredek. Rajović je tudi oče treh otrok. Najmlajši Danilo, ki obiskuje osnovno šolo, je bil glavni razlog, da je metoda NTC oživela in zaživela.

Otroci ne morejo preživeti tri ure na dan za zasloni in hkrati biti razvojno napredni 

Dr. Rajović je prepričan, da prekomerna uporaba tehnologije in premalo gibanja vodita v nazadovanje v razvoju otroka. "Otroci ne morejo preživeti dnevno tri ure za zasloni in se razvijati na nivoju, ki pritiče njihovi generaciji," je dejal za portal Detinjarije.com in pojasnil: "Generacije otrok so iz leta v leto slabše. To je opazilo prek 800 učiteljev, ki smo jih anketirali že pred osmimi leti."

"Nekaj moramo spremeniti. Prvo težavo predstavljajo nove tehnologije," pojasnjuje Rajović in dodaja, da otrok za napredek in zdrav razvoj nujno potrebuje zadostno gibanje, kar pa prekomerno preživljanje časa za zasloni preprečuje. "Otrok, star šest ali sedem let, bi moral prehoditi vsaj 15 do 20 kilometrov na dan. Toliko smo prehodili tudi mi, ko smo bili otroci. Zdaj pa pomislite, ali otroci iz mesta prehodijo vsaj dva ali tri kilometre dnevno? Možgani pa se razvijajo ravno med gibanjem," še dodaja.

Za pouk na daljavo pravi strokovnjak, da je nujno zlo. Če so razmere kritične in preveliko število okuženih, potem naj bo tako, sicer pa je zagovornik predavanja in druženja v živo. Hkrati vsem staršem priporoča, da svoje otroke čim pogosteje peljejo v parke in gozdove ter jim dovolijo, da plezajo po drevesih, se umažejo in igrajo na način, kot so se igrale nekoč generacije otrok na prostem. Dodaja še, da otrok ne potrebuje milijon aktivnosti, temveč zgolj preživljanje časa v parku, gozdovih ali na počitnicah na vasi. 

"Otroke moramo učiti razmišljati. To so edine priprave na prihodnost. Morate se zavedati, da otroci po pet in več ur preživljajo v učilnicah in v tistem času se ne bi smeli učiti na pamet, ampak bi se morali učiti, kako razmišljati, misliti. Da bi bili tega sposobni, pa potrebujejo zadostno gibanje. Tu pa nastopi pomembna vloga učiteljev, vzgojiteljev in staršev. Vseh nas," opozarja strokovnjak. 

"Današnji otroci se učijo pet, šest minut in potem ne zmorejo več, zato si vzamejo premor. Po premoru se ponovi enaka stvar. Ko pa opazujemo otroka igrati video igrice, pa lahko vidimo, da lahko otroci osredotočeno igrajo po več ur skupaj. Naše generacije so imele visoko zbranost in so se lahko učile po več ur skupaj. Današnji otroci tega nimajo," je še dejal Dr. Rajović.

Ključ za spremembe naj bi se skrival ravno v nas, odraslih in času, ki ga namenimo svojim otrokom. Doktor svetuje, da v družino vpeljemo različne povezovalne rituale, kot so igranje družabnih igric. Priporoča, da začnete s Človek ne jezi se, kasneje pa preidete na igranje kart ali šaha. Zakaj je to pomembno, si lahko preberete tudi v tem prispevku. 

"Otroka moramo naučiti, da s svojimi možgani obvlada določene zadeve, ne pa da mu damo v roke mobilnik ali drugo napravo z video igrami, kjer se na hitro zamenja 1000 slik in otrok to spremlja. V tem ni nič naravnega!" opozarja Rajović in zaključuje: "Lažje je, če začnemo dovolj zgodaj otroke usmerjati v gibanje in fizične dejavnosti ter jih na nek način poskusimo zaščititi pred virtualnim svetom. Če so že v najstniškem obdobju, bomo to veliko težje naredili. Je pa potrebna velika merica potrpežljivosti in pogovora, da otrokom dokažete, da v življenju obstaja še marsikaj bolj zanimivega, kot virtualni svet."