Preden vas začne skrbeti, ali bi moral vaš otrok že sedeti, je pomembno razumeti razvojni proces otroka. Dojenčki rastejo in dosegajo mejnike s svojim tempom. Starost, pri kateri začnejo sedeti, pa se lahko zelo razlikuje. Medtem ko mnogi dojenčki začnejo sedeti s podporo pri 6 mesecih in brez pomoči pri 8 do 9 mesecih, lahko za druge ta proces traja dlje. 

Na ta mejnik vpliva več dejavnikov, kot so genetika, mišični tonus in splošni razvoj. Samostojno sedenje zahteva kombinacijo mišične moči, koordinacije in ravnotežja. Ne gre samo za to, da otrok lahko sedi; vaš dojenček mora razviti močne mišice vratu, hrbta in telesa, da drži svoje telo pokonci. Te mišice se postopoma krepijo med položajem na trebuščku, kotaljenjem in drugimi gibi, ki spodbujajo motorični razvoj.

Kdaj pomagati in kdaj počakati?

Bistveno je razumeti, da dojenčki dosežejo razvojne mejnike ob različnih časih. Samo zato, ker vaš otrok še ni začel sedeti do povprečne starosti, še ne pomeni, da je nekaj narobe. Če pa vaš dojenček ne kaže znakov napredka pri sedenju, obstajajo nežni načini za spodbujanje tega razvoja. Tukaj je nekaj korakov za pomoč pri razvoju vašega otroka:

Povečajte čas za položaj na trebuščku

Čas za položaj na trebuščku je eden najučinkovitejših načinov, kako otroku pomagati razviti mišice, ki jih potrebuje za samostojno sedenje. Ko ga položite na trebuh, vaš otrok krepi mišice vratu, ramen in hrbta. Začnite s krajšim časom in postopoma podaljšujte trajanje, ko vaš dojenček postaja močnejši. Preživljanje časa na trebuščku lahko naredite bolj prijetno tako, da se z otrokom igrate z igračami, mu pojete pesmi in se poslužujete interakcije iz oči v oči.

Uporabljajte podporno sedenje

Približno okoli 6 mesecev starosti lahko začnete nežno podpirati svojega dojenčka v sedečem položaju. Uporabite blazine ali svoje telo, da jih podprete, medtem ko raziskujejo svet z nove perspektive. To jim pomaga pri vadbi ravnotežja in krepi mišice. Vendar se izogibajte dolgotrajni uporabi pripomočkov za sedenje, kot so različni sedeži, saj ne aktivirajo mišic, potrebnih za samostojno sedenje.

Spodbujajte gibanje

Dajte svojemu dojenčku veliko možnosti za svobodno gibanje. Kotaljenje, poseganje po igračah in spreminjanje položajev prispevajo k izgradnji mišic, potrebnih za sedenje. Igrače postavite izven dosega, da motivirate svojega otroka, da jih doseže in se raztegne, kar spodbuja njegov fizični razvoj.

Kdaj je treba biti zaskrbljen?

Medtem ko se večina dojenčkov razvija z lastnim tempom, obstajajo določeni znaki, ki lahko upravičujejo posvet s pediatrom ali fizioterapevtom. Če vaš otrok kaže kar koli od naslednjega, je dobro, da poiščete nasvet strokovnjaka:

Ni zanimanja za sedenje do 9. meseca: Če vaš dojenček še ni napredoval pri sedenju ali se zdi nemotiviran, da bi poskusil, lahko to kaže na zakasnitev motoričnih sposobnosti, ki jo je treba oceniti.

Okorelost ali ohlapnost mišic: Dojenčki s preveč napetimi ali preveč ohlapnimi mišicami morda težko sedijo zaradi osnovnih težav z mišičnim tonusom.

Pomanjkanje drugih motoričnih sposobnosti: Če vaš dojenček do 6. meseca ne dosega drugih motoričnih mejnikov, kot je prevračanje ali dviganje glave, je to lahko znak zaostanka v razvoju.

V večini primerov ni treba skrbeti, če vaš dojenček še ne sedi, dokler kaže napredek na drugih področjih razvoja. Mejniki so zgolj splošne smernice in ne stroga pravila, saj vsak otrok raste in se razvija s svojim tempom. Potrpežljivost in spodbuda sta pri tem ključna. Sčasoma večina dojenčkov razvije moč in koordinacijo, ki ju potrebujejo za sedenje in napredovanje k drugim mejnikom, kot sta plazenje in hoja.