Plazenje ali kobacanje je prvi trening telesa, kjer otrok funkcionalno povezuje levo in desno stran telesa, da se v boju z gravitacijo pomika v smeri naprej. Brez treninga v obliki plazenja otrok težko razvije močnejše mišice, stabilen in refleksiven trup ter stabilnost sklepov. Zato je plazenje izjemno pomemben mejnik, a zgodi se lahko, da se bo otrok plazil povsem v svojem stilu, a s tem ni prav nič narobe. 

Predstavljamo vam 6 različnih možnosti kobacanja otroka:

Klasični stil 

Pri klasičnem stilu plazenja gre za standardno kobacanje, ko je otrok na vseh štirih in so tako noge kot roke v gibanju. Na začetku je lahko otrok še nekoliko negotov in nestabilen, a s časoma se bo njegova hitrost povečala in se bo po prostoru lahko premikal precej hitro. 

'Komandos'

Gre za stil, podoben klasičnemu, le da pri tej vrsti kobacanja otrokov trebušček ostaja na tleh, z iztegnjenimi rokami in nogami pa se poskuša premikati naprej. Pri tej vrsti kobacanja bodo vaša tla vedno čista, otrokova oblačila pa nekoliko manj. 

'V rikverc' 

Mogoče pa vas otrok preseneti s kobacanjem v vzvratno smer, kar pa sicer ni redek primer kobacanja pri malčkih. Pri tej vrsti kobacanja morate biti nekoliko bolj previdni, ker otrok ne zaznava predmetov za seboj in se lahko zgodi, da obtiči pod kavčem ali posteljo. A vseeno strokovnjaki trdijo, da je boljše kakršnokoli plazenje, kot pa da se otrok sploh ne bi kobacal.

Pozibavanje na zadnjici

Gre za enega najbolj simpatičnih stilov kobacanja, pri katerem je zgornji del telesa otroka vzravnan, medtem ko se poskuša z ritko na tleh premikati po prostoru, pri čemer se nerodno pozibava sem in tja. 

Medvedek 

Tudi pri tem stilu kobacanja otrok uporablja roke in noge za premikanje, le da ima oboje povsem stegnjene, telo pa je postavljeno precej višje. Tako je videti, kot da je otrok majhen medvedek, ki poskuša čim hitreje prispeti iz enega prostora v drugega. 

Kotaljenje 

Pomembno je zavedanje, da nekateri otroci ne želijo kobacati. Nekateri so preprosto predobri v kotaljenju in opažajo, da se pri tem hitro premikajo po prostoru, zato na plazenje niti ne pomislijo več. Je pa treba priznati, da je otroka, ki se kotali od točke A do točke B, zabavno opazovati.