Samostojno sedenje dojenčka je pomemben mejnik, ki postavlja temelje za vse ostalo: plazenje, kobacanje in hojo. Še preden se boste zavedali, bo otrok že veselo korakal po prostoru. Ampak najprej pomembno vprašanje: kdaj začnejo dojenčki sedeti? 

Tako kot pri drugih razvojnih mejnikih se lahko povprečna starost dojenčkov, ko se samostojno usedejo, razlikuje. A obstaja nekaj znakov, s katerimi vam otrok začne kazati, da je morda že pripravljen na samostojno sedenje.

PREBERI ŠE: Od komandosa do medvedka ... 6 stilov kobacanja otrok

Kdaj je otrok pripravljen na samostojno sedenje?

Povprečna starost dojenčka, ki začne krepiti svoje mišice in se opirati na roke in noge, je štiri mesece. V tem obdobju dojenček še vedno spoznava svoje telo, poleg tega pa počasi začenja tudi raziskovati okolico. A morate se zavedati, da je otrok pri tej starosti še precej krhek in da nima dobrega ravnotežja, kljub temu, da se skuša že postaviti na roke. Pri starosti približno osem do devet mesecev pa se otrok poskuša že samostojno usesti. 

Da bi dojenček zmogel samostojno sedeti, mora najprej obvladati nadzor glave, ravno tako pa mora okrepiti trebušne in hrbtne mišice, oporo na rokah ter sposobnost zadrževanja telesa v pokončnem položaju. Za krepitev teh mišic je treba dojenčka spodbujati k igri na tleh, samostojnemu obračanju prek boka, paši kravic in drugim gibom, ki trenirajo mišice telesa. 

Preden je dojenček fizično sposoben sedeti, se mora obračati s hrbta na trebuh in nazaj, zadržati trebušni položaj z oporo na dlaneh, pri čemer morata biti roki iztegnjeni, po trebuhu krožiti po podlagi in se plaziti po trebuhu nazaj. 

Dva načina, na katera se lahko dojenček samostojno usede

Dojenček, ki je dovolj močan in sposoben, da se lahko že samostojno usede, bo to začel kazati z različnimi znaki. Obstajata pa dva najpogostejša načina, na katera lahko dojenček poskuša usvojiti veščino sedenja. In sicer se pri prvem načinu lahko dojenček prek trebušnega položaja poskusi usesti tako, da se iz visoke opore na rokah postavi na vse štiri in se z zasukom posede v stransko sedenje. 

Tisti, ki so bolj močni, pa se posedejo prek boka, tako da se s spodnjo roko odrinejo v stransko sedenje. Oboji pa pri tem uporabljajo globoke trebušne mišice, odriv in oporo na stegnjenih rokah. Na začetku posedanja dojenčki zelo hitro prehajajo med stranskim sedenjem in štirinožnim položajem ter še ne sedijo pri miru. Gibanje se jim zdi pomembnejše kot statično zadrževanje položaja. 

PREBERI ŠE: "Ali tvoj že kobaca, sedi, hodi?" - Ni pomembno, kdaj, temveč, kako in da sploh

Zato dojenčka nikoli ne posedamo, dokler se ne usede sam

Nekaterim staršem se zdi, da so otroci pri šestih mesecih že dovolj krepki za samostojno sedenje, a s tem ko otroka posedemo na silo, še preden je sam zares pripravljen na to, lahko storimo več škode kot koristi, kar ima lahko številne (resne) posledice na njegov razvoj, predvsem pa na zdravje hrbtenice. Dojenček, ki ga bomo posedali, bo praviloma tam tudi obstal in se bo nehal gibati, plaziti ali raziskovati ter bo začel vse bolj postajati odvisen od nas. 

Otroku je najbolje prilagoditi prostor, da bo dovolj varen za njegovo samostojno gibanje, obenem pa mu ponuditi talno podlogo, ki bo nedrseča in bo nudila oporo, če se bo želel postaviti na vse štiri ali kobacati. V nasprotnem primeru bo dojenček ostajal odvisen od odrasle osebe, namesto da bi razvijal samostojnost. 

Šele ko dojenček sedi stabilno in z vzravnano hrbtenico, ga lahko posedemo v stolček 

Dojenčka nikar ne posedajmo v stol, če še ne sedi samostojno. Stol, ki je primeren za sedenje dojenčka, naj bo tako visok, da bo imel otrok obe podlahti na mizi, komolca v pravem kotu, rameni pa sproščeni. Stolček naj ima ravno tako podporo za noge. Brez podpore nog se namreč lahko pri sedenju medenica prekucne nazaj in vpliva na neprimeren položaj hrbtenice. 

Od položaja hrbtenice sta odvisna položaj in funkcija glave in rok. Pravilno sedenje večjega otroka za mizo je pomembno za dobro držo in tudi dobro obvladovanje svinčnika. Načeloma pa otroci težko sedijo dolgo pri miru in pravzaprav je naravno, da otrok ves čas sedenja nenehno spreminja svoj položaj.

PREBERI ŠE: Zakaj je trebušni položaj za dojenčka tako pomemben?

Kdaj bi vas moralo skrbeti?

Povsem naravno je, da dojenčki dosegajo razvojne mejnike, ko so pripravljeni nanje. Ne bodite preveč zaskrbljeni, če drug dojenček počne nekaj pred vašim. Če pa dojenček do sedmega meseca nima dobrega nadzora glave, do devetega meseca pa še ne obvlada sedenja brez podpore ali če se vam zdi, da nekaj ni v redu, se o tem posvetujte s pediatrom. 

Morda ni prav nič narobe, toda če bi slučajno prišlo do kakršnegakoli zaostanka v razvoju, bi bilo dobro, da to čimprej odkrijete, saj boste lahko skupaj z nasveti zdravnika otrokovo stanje redno spremljali in posredovali, če bo treba. 

Vir: zd-lj.si, thebump.com, baby-handling.com