36-letna Maja se že od svoje mladosti srečuje z močnimi menstrualnimi bolečinami. "Moji prvi simptomi so se začeli že pri prvi menstruaciji in ti so spremljali vsako naslednjo," začne Maja svojo zgodbo. Bolečine so bile tako hude, da so jih lahko obvladovali le protibolečinski pripravki. "Močne menstrualne bolečine so moj stalni spremljevalec že 24 let," priznava. Že kot mladostnica je slišala od zdravnikov, da gre za normalne težave, saj so bile podobne težave prisotne v njeni družini. "Maja, ena ima več, druga manj bolečin, in ko boste rodili, bo vse bolje," so ji govorili. Maja je verjela, da bo z leti vse minilo, a bolečine so postale močnejše in pogostejše.

Kljub tem težavam je Maja še naprej trpela, ker je zdravnik vztrajal, da ni nič narobe. "Zdravnik mi je vedno govoril, da sem popolnoma zdrava, da imam le nizek prag bolečine," pravi. Želela je tudi zanositi, a ni uspelo, kljub temu da je bila s partnerjem brez zaščite.

"Ko bolečin nisem mogla več obvladovati, sem začela raziskovati in naletela na izraz endometrioza," opisuje Maja. To jo je privedlo do obiska pri ginekologu, kjer se je prvič srečala z resno diagnostiko. Ko je Maja izpostavila svoje sume, je bil odziv zdravnika presenetljiv. "Gospod doktor, jaz mislim, da imam endometriozo," je izjavila. A zdravnik je odgovoril: "Eh, nimate, zdravi ste kot riba. Ko boste rodili, bodo vaše bolečine izginile." A njeno vztrajno iskanje pomoči je privedlo do prvega pregleda z napotnico za MR (magnetno resonanco), kjer so bile na levem jajčniku odkrite ciste. Kljub temu pa zdravnik ni menil, da bi bilo treba takoj ukrepati, saj so bile ciste majhne.

A bolečine in težave s prebavo so se stopnjevale. "Zdravnik je trdil, da težave z želodcem in črevesjem niso povezane z endometriozo, vendar so se pri meni pojavili simptomi, ki niso bili običajni," pojasnjuje Maja. Stalno je bila napihnjena, izmenjavali so se zaprtje in driska, hrana pa ji ni več ustrezala. Tudi ko je obiskala endometriozno ambulanto, ji zdravnik ni priporočil takojšnje operacije. "Ko sem se odločila, da še ne želim zanositi, mi zdravnik ni svetoval operacije, saj so bile ciste premajhne," pripoveduje. A njeno stanje se je še poslabšalo, še posebej z bolečinami med menstruacijo, ovulacijo in pri spolnem odnosu.

Obisk pri zdravniku za endometriozo je Maji prinesel pomembno diagnozo. "Dobila sem potrditev globoke medenične endometrioze in ciste na jajčniku. Zdravnik je priporočil operacijo čim prej, saj je stanje postalo resno." A čakanje na operacijo zaradi stavke zdravnikov je bilo izjemno naporno. "V šestih mesecih so mi dvakrat prestavili datum operacije, saj so imeli omejene kapacitete zaradi stavke. Bolečine v trebuhu so postale vsakodnevne, do te mere, da nisem več vedela, kaj me boli," razlaga. Operacija je bila končno izvedena po posredovanju varuha pacientovih pravic, vendar se je predvideni čas trajanja operacije podaljšal z dveh ur na pet. "Odstranili so cisto na levem jajčniku, del debelega črevesa in številna žarišča v medeničnem dnu," razlaga Maja.

"Diagnoza je bila zame olajšanje, saj sem končno vedela, kaj mi je in kako se lahko zdravim," pravi. Vendar pa globoka medenična endometrioza še vedno močno vpliva na njeno življenje. "Spremenila je vse – moje prehranjevalne navade, načrtovanje, način razmišljanja. Bolezen mi je življenje obrnila na glavo," priznava.

Maja danes še vedno ni odločena glede plodnosti. "Zdravniki so me poskušali prepričati v umetno oploditev, a moje bolečine so bile prehude, da bi razmišljala o otroku," pravi. "Čeprav so mi zdravniki pogosto ponujali pomoč pri zanositvi, sem se počutila kot 'drugorazredna ženska', saj so me obravnavali kot težavo, ki je bila le breme, ne pa kot nekoga, ki bi želel pomoč."

Maja je danes na hormonski terapiji in se pripravlja na naslednje preglede. Kljub temu pa je njeno življenje še vedno zaznamovano z endometriozo, ki vpliva na njeno fizično in psihično počutje. "Zdaj obvladujem bolečino s pomočjo protibolečinskih tablet, prehranskih dopolnil in različnih olj," pripoveduje. "Vsak dan se učim, kaj mi pomaga in kaj škodi. Endometrioza je tako individualna bolezen, da ni enega univerzalnega zdravila za vse."

Zdravniki ji niso mogli ponuditi konkretnih rešitev. "Ko sem se obrnila na prehranske strokovnjake, so mi povedali, da ni nobenih raziskav, ki bi potrjevale učinke določenih diet. Povedali so, da se moram odločiti sama," in dodaja, da je odločanje glede prehrane zelo zahtevno, saj nihče ne more potrditi, da bo dieta pomagala. "Če zdravniki ne morejo pomagati, se sprašujem, kdo nam bo?" 

Maja poziva vse ženske, ki se srečujejo s podobnimi težavami, naj vztrajajo in poslušajo svoje telo. "Če imate hude menstrualne bolečine, ki jih ne morete obvladati, nekaj ni v redu. Ne dovolite, da vam okolica pove, da ste preobčutljive ali da imate prenizek prag bolečine," svetuje.

Sama si želi, da bi na regionalnem območju ustanovili podporno skupino za ženske z endometriozo, kjer bi se lahko podpirale in izmenjevale izkušnje. "Upam, da bomo v bližnji prihodnosti imele dostop do bolj podpirajočega okolja, kjer se bomo lahko zdravile in se podpirale med seboj," še zaključi svojo zgodbo.