"Prvo menstruacijo sem dobila zelo zgodaj, nekje v četrtem razredu osnovne šole, in že takrat sem imela precej močne bolečine," začne svojo zgodbo 23-letna Sara. "Te so se sčasoma stopnjevale, zato sem na začetku srednje šole začela z dvotirno protibolečinsko terapijo, na začetku faksa (pred petimi leti) pa sem prešla na trotirno terapijo. Takrat so se bolečine pojavljale skoraj vsak dan v mesecu."

Prvič je obiskala ginekologinjo, ko je bila stara 17 let. "Po pregledu mi je rekla, da je z mano vse v redu, in mi svetovala jemanje kontracepcijskih tablet za lajšanje bolečin." Kljub temu se ni počutila bolje. "Do svojega 22. leta sem imela zgolj ultrazvočne preglede, saj naj bi bilo po mnenju ginekologinje z mano vse v redu." Vendar pa se je vse spremenilo, ko je obiskala drugo ginekologinjo. "Resno me je začela jemati šele naslednja ginekologinja, ki me je takoj napotila na sekundarno raven, kjer sem opravila pregled in dva meseca kasneje sem bila operirana." Ko je bila končno diagnosticirana z endometriozo, je čutila olajšanje, saj je vedela, da bolečina ni bila zgolj v njeni glavi, a operacija ni odpravila bolečin: "Po operaciji mi je bilo rečeno, da bolečin ne bom imela več, vendar to ni držalo – včasih so bile še hujše."

"Po operaciji sem takoj začela s hormonsko terapijo, ki pa mi ni ustrezala. Na 12 dni sem imela menstrualne cikle in bila skoraj vsak mesec zaradi bolečin na urgenci." V tem času je začela tudi z akupunkturo, ki je bolečine nekoliko zmanjšala. "Največjo spremembo sem opazila, ko sem zaradi močnih vsakodnevnih migren prenehala s hormonsko terapijo in nadaljevala zgolj z akupunkturo. Prva menstruacija po tej spremembi je bila prva, ki sem jo lahko prestala 'le' s protibolečinskimi tabletami." Pomembno je, da ima podporo svoje ginekologinje. "K sreči imam ginekologinjo, ki me je pomirila, in prišli sva do zaključka, da vseeno ni dobro čakati še 10 let za prvega otroka. Ko bo čas za to, bom sama vedela, in če bodo takrat kakšne prepreke, se bo to reševalo takrat."

Endometrioza je bolezen, pri kateri tkivo, podobno sluznici maternice (endometriju), raste izven same maternice. To tkivo se lahko pojavi na različnih delih telesa, najpogosteje pa na jajčnikih, jajcevodih, zunanji strani maternice ali na drugih organih v medenični votlini. Med menstruacijo to tkivo reagira na hormonske spremembe, kot bi bilo v maternici, kar povzroča vnetje, bolečine in včasih nastanek cist.

Glavni simptomi endometrioze so bolečine v medenici, še posebej pred in med menstruacijo. Bolečine med spolnim odnosom, občutki bolečine med uriniranjem ali gibanjem črevesja, težave z zanositvijo (neplodnost) ter povečana količina menstrualnih krvavitev, to pa niso edini znaki, ki lahko kažejo na to bolezen. 

Vzrok za nastanek endometrioze ni povsem jasen, vendar se domneva, da bi lahko šlo za kombinacijo genetike, imunskega sistema in drugih dejavnikov. Endometrioza je lahko zelo boleča in vpliva na kvaliteto življenja: "Endometrioza ima velik vpliv na moje vsakdanje življenje, saj se moram prilagajati svojemu ciklu in bolečinam. Pogosto sem utrujena in brez energije, zaradi česar sem morala močno zmanjšati svojo športno aktivnost. Najbolj pa vpliva na moj študij – obiskujem zahteven faks in skoraj vsakodnevne bolečine mi otežujejo spremljanje predavanj, delo v laboratoriju in učenje." Poleg tega pa je izpostavila še eno težavo, ki so jo opazile tudi druga dekleta in ženske, ki spopadajo s to diagnozo: "Najhuje je, ko ti ljudje še vedno ne verjamejo in mislijo, da pretiravaš, ne glede na to, da sem skoraj vsak mesec zaradi bolečin na urgenci."

Hvaležna je tudi svoji osebni zdravnici in ginekologinji za podporo. "Po postavitvi diagnoze sem imela tako dobre kot slabe izkušnje z zdravniki. Najbolj sem hvaležna dr. Knezu, ki je prvi specialist, ki me je res poslušal in si vzel čas zame."

Ko razmišlja o otrocih, je prisoten strah. "Ja, razmišljam o otrocih v prihodnosti in me je strah, kako bo. Po prvi operaciji mi je zdravnica rekla, da je skoraj edino zdravilo to, da zanosim." Ker pa trenutno še študira in bi rada še veliko naredila na sebi, trenutno o otrocih ne razmišlja, a vseeno je prisoten pritisk: "Ko sem šla še po drugo mnenje na dnevni center za endometriozo, sem najprej dobila nasvet, naj ne čakam predolgo za prvega otroka, naj ga imam čim prej. Spomnim se, da sem na poti domov imela manjši panični napad, saj je celoten pregled trajal le 10 minut, od tega je bilo polovico časa govora o otrocih. Mislim, da je to res ogromen pritisk na žensko, še posebej, ker endometrioza že tako negativno vpliva na njeno zdravje."

Dekle zaključuje z močnim sporočilom: "Nobena močna bolečina ni normalna, zato je pomembno, da poiščete zdravniško pomoč. Če sumite, da imate endometriozo, vztrajajte pri tem, da vas ginekolog napoti k specialistu. Prav tako se je nujno čim bolj izobraziti o tej bolezni – tako vas bodo zdravniki resneje jemali, vi pa boste pridobili dragocene informacije o različnih metodah zdravljenja. Pomembno je, da vztrajate in se borite! Niste same!"