Lara Komar je v svojem življenju odigrala že mnogo vlog. Večina jo pozna kot Ireno iz slovenske serije Reka ljubezni, zdaj pa je postala še žirantka v oddaji Znan obraz ima svoj glas, ki jeseni prihaja na POP TV. Tokrat jo boste spoznali kot mamico dveh razposajenih fantkov, 6-letnega Arthurja in 4-letnega Joakima. "Z otroki je žur," nam je povedala in res nam ni bilo dolgčas tistega vročega poletnega dneva. Obiskali smo jo v italijanskem Gradežu, kjer je s svojo družino na "počitnicah".
Lara v vlogi mame
Danes te na vsakem koraku bombardirajo z nasveti, kako biti popolna mama. "Nekje v sebi imaš to skrito. To so nam pač vbili v glavo," pove Lara in nadaljuje: "Težko se rešiš tega, da si pač samo človek. So pa tudi trenutki, ko mama reče, ne morem več, res ste me izčrpali." Priznava, da sta bila oba z možem obremenjena s popolno vzgojo, ampak da te otroci na koncu naučijo improvizirati in kršiti pravila. "V redu je, če imaš pravila in meje, ker če imaš meje, se edino lahko naučiš, da te meje podiraš. Brez mej si izgubljen," razloži in doda: "Včasih, ko z možem ne moreva biti tako popolna, kot sva sicer (smeh), si rečeva, a zaigrava karto sladoled? Bova kupila sladoled, če boste vi … In ustvarjaš te grozne trenutke, ko se počutiš pokvarjenega, ampak kaj hočemo."
Pove, da imajo fantje ogromno energije in med seboj obračunavajo v igri. "To me včasih straši, potem pa vidiš, da je to njihov oziroma njun način," pojasni ter nadaljuje: "Že med seboj se zelo razlikujeta. Eden je sonček in traktor, medtem ko je drugi oblakec, nežen in občutljiv. Tudi moj način biti mama z enim ali drugim je popolnoma drugačen. Kadar se mama razjezi, me mlajši samo grdo pogleda, reče v redu in gre naprej. S starejšim pa se je treba pogovarjati, mu dati čas …" Otroci te vsak dan presenetijo, ampak s svojo iskreno izpovedjo je presenetila tudi Lara, ki smo jo prvič lahko spoznali kot resnično mamo. "Popolno je to, da sprejmeš svojo nepopolnost," še pove.
Kako se je spremenil njen odnos s partnerjem
"Kdaj je lažje? Nikoli ni. Najlažje je, ko si sam," odkrito priznava mama dveh živahnih fantov, ki je srečno poročena s postavnim italijanskim arhitektom, ki sliši na ime Davide. "Zelo pomembno je, da se spomniš, da si ti ti, da ne pozabiš nase, na partnerja, in to je težko. Moraš delati na tem, da si vzameš čas zase. Sem prepričana, da si potem boljši v vsaki situaciji z otrokom, s partnerjem … Da poskušaš dobiti nazaj svoje jedro, ki ga izgubljaš. Vsaj meni se to dogaja." Pove, da sta z možem usklajena starša in se v vlogi policista izmenjujeta. Vsak igra, kdaj dobrega ali slabega policista. "Včasih ne vem, kako naj se rešim iz določene situacije, pa on priskoči na pomoč."
Pove, da sta bila prej zasanjana, malo v oblakih, medtem ko sta z otroki pristala na trdnih tleh. Zdaj sta bolj praktična in organizirana. Konflikte rešujeta sproti, preden postanejo preveliki, čeprav na nekatere stvari vseeno gledata drugače. "Dialog edino reši katero koli zagato." Lara verjame, da je zaupanje ključno in da moraš včasih pozabiti na svojo trmo, predvsem tisto, ki je posledica utrujenosti. "Saj so obdobja, ko je težje, ko so nevihte … Življenje ti prinese lepe in grde trenutke, je pa vredno malo potrpeti in vedno iskati skupne rešitve." Še vedno se gledata zaljubljeno in se spominjata trenutka, ko sta se zagledala na enem od koncertov, kjer sta s strastnim poljubom začela pisati svojo ljubezensko zgodbo polno vzponov in padcev, a skupaj. V videu pa si lahko pogledate, zakaj se njuna zgodba ni končala in kako jima uspeva premagovati življenjske izzive skupaj z otroki. "Vredno je," razkrije Lara.
Larina nosečnost in porodna izkušnja
Vse se je začelo nekega poletnega jutra, ko so vsi pili kavo in jedli rogljiček, medtem ko si je sama zaželela pico z gorgonzolo. "Ta pica z gorgonzolo je bila en tak prvi alarm," in nadaljuje: "Takoj sem šla po test in ko sem ga naredila, je bila črtica." Najbolj si je zapomnila reakcijo svoje mame. "Da, to je zobna ščetka, se je odlomila? Ne, ni to zobna ščetka. A je termometer? Ni. Aaaaa ..." veselo pripoveduje o odzivih najbližjih, medtem ko je bil bodoči očka preprosto srečen. "Nosečnost je bila zame perfektna. Predvsem pa porod." Svojo družino si želi povečati, saj je tudi sama odraščala v veliki družini. "Absolutno bi bila spet noseča in absolutno bi rodila še enkrat ali stokrat, ker mi je bila to ena najlepših izkušenj v življenju." Zaupa nam, da je človek dvomov, ki se stokrat sprašuje, če je prav, kar dela, a bo znala, ali bo temu kos in tako naprej. Edinkrat v življenju, ko ni imela nobenih dvomov, pa je bilo med porodom. "Takrat imaš občutek, da si popolna," se spominja svojih občutkov. "Sicer, jaz vedno rečem boli. Bolečina gre čez vso mejo, ki si jo lahko predstavljaš, ampak ima cilj. Bolečina te usmerja, katere mišice, kdaj sproščati, kdaj zadržati. In vsako potovanje gre čez eno bolečino. Tudi v življenju." Prvi porod je trajal približno pet ur. Vse je potekalo umirjeno in počasi kot v transu do popadkov. "Začelo je boleti. Aha, to so torej popadki."
Drugi porod pa je bil kot vulkan in je trajal vsega skupaj samo 40 minut. "Bilo je kot blisk, kot energija in predvsem drugače kot prvič." Mož, takrat sicer še nista bila poročena, je bil pri obeh porodih ob njej, ampak je ni smel motiti. "Imela sem občutek, da se moram počutiti svobodno in da me ne sme nihče motiti. In še babica, ki je bila tam zraven. A lahko to povem? Ni mi dovolila iti na stranišče pa sem jo kar odrinila. Ti veš, kaj je prav zate v tistem trenutku in pika," in nadaljuje: "Takrat sem bila edinkrat samozavestna, ker drugače nisem. Delam na tem." Želi si še enega otroka, mogoče tokrat punčko. "Jaz bi. Ko sem rekla, kaj pa če bi tretjega imeli, mi je mož rekel, da ima kovček za Novo Zelandijo."
"Rekla sem: 'Jaz bom šla v tretje.' Se hecam. Ampak je pač res. Če bi lahko bila 9 mesecev noseča, prve tri mesece bi dojila in bila tam, ko si še ves v oblakih … Potem pa bi preskočila na leto in pol. To vmesno obdobje, ko ne spiš, si utrujena, ne vem, če bi prenesla. Veliko energije potrebuješ, zato mamice … Pogumno!"
