Freddie Figgers je bil rojen leta 1989 v ruralnem delu Floride, le nekaj ur po rojstvu pa ga je biološka mati pustila ob smetnjaku. Našel ga je naključni mimoidoči in takoj poklical na pomoč. Po nekaj dneh hospitalizacije zaradi manjših poškodb so ga dali v rejniško družino. Freddiejeva nova starša, Nathan in Betty Figgers, ki sta živela v bližnjem Quincyju na Floridi, sta že imela hčerko in sta se odločila, da ga sprejmeta. Kmalu zatem sta se odločila, da ga tudi posvojita in mu nudita ljubezen ter stabilnost, ki jo je potreboval.

Kljub ljubečim novim staršem Freddiejevo otroštvo ni bilo lahkotno. V šoli so ga pogosto zbadali, klicali so ga dojenček iz smetnjaka: Ker je to ruralno območje, je o tem slišal vsak, se spominja Freddie. Ko sem bil starejši, so mi starši povedali resnico. Veliko sem razmišljal o tem kot otrok in priznam, da me je bilo sram.

Ko je bil Freddie star devet let, je prišlo do ključnega preobrata v njegovem življenju. Njegov oče, ki je delal kot vzdrževalec na Floridski državni univerzi, je kupil pokvarjen računalnik Macintosh v trgovini z rabljenimi stvarmi, saj je želel, da bi sin našel nekaj, kar bi ga zanimalo, da ne bi zašel v težave. Nihče si ni predstavljal, da bo ta pokvarjen računalnik zanetil Freddiejevo strast do tehnologije. Računalnik sem razstavil in ga sestavil nazaj, to večkrat. Ugotovil sem, da ga lahko popravim, ko sem vgradil komponente, ki sem jih našel v starem radiu. Njegova strast je samo rasla, pri trinajstih letih je začel popravljati računalnike za druge, pri petnajstih letih pa je ustanovil svoje prvo podjetje, ki je delovalo iz dnevne sobe njegovih staršev. Pri sedemnajstih letih je imel že 150 strank. Namesto da bi se odločil za tradicionalno univerzitetno izobrazbo, je Freddie raje skočil v svet tehnologije, zgradil svojo lastno podatkovno bazo in razširil svoje storitve.

 Leta 2012 je prejel priložnost, ki je spremenila njegovo življenje. Da bi pomagal svojemu očetu, ki so mu diagnosticirali Alzheimerjevo bolezen, je začel razvijati GPS-sistem za sledenje. Njegov oče je pogosto zbegan odšel od doma in se izgubil, zato se je sin odločil, da bo ustvaril napravo, ki jo bo mogoče vstaviti v čevlje, da bi spremljal njegovo gibanje in komuniciral z njim prek naprave. Naprava je bila tako uspešna, da se je zanj začelo zanimati podjetje iz Kansasa in za napravo ponudilo več kot dva milijona evrov.

Uspeh tega izuma Freddieju ni samo omogočil finančne svobode, da se loti večjih podvigov, temveč ga je tudi spodbudil, da je ustanovil svoje lastno telekomunikacijsko podjetje, ki je bilo leta 2015 vredno že več kot 60 milijonov evrov. Poleg dela na področju telekomunikacij je razvil tudi brezžični merilnik krvnega sladkorja za bolnike s sladkorno boleznijo, ki jim omogoča, da svoje ravni sladkorja delijo prek tehnologije Bluetooth. 

Ko je njegovo podjetje raslo, pa je rasla tudi njegova želja, da bi začel vračati družbi. Tako je ustanovil fundacijo, ki podpira različne cilje, vključno z zagotavljanjem pomoči po naravnih nesrečah, štipendijami za študente in šolskimi potrebščinami za učitelje v stiski. Prav tako je začel delati na projektu, s katerim bo pomagal družinam, da ostanejo v stiku z ljubljenimi.

Freddiejev uspeh ni temeljil le na njegovih poslovnih sposobnostih, temveč tudi na ljubezni in podpori njegovih posvojiteljev: Naučila sta me, da me okoliščine, v katerih sem se rodil, ne smejo določati, je dejal Freddie. Vpliv njegovega očeta je bil zanj gonilna sila in ko je leta 2014 umrl, se je odločil, da bo še naprej častil njegovo zapuščino. Pomembno mi je, da vračam. Sem samo ena oseba, vendar verjamem, da če lahko vplivam na vsaj eno osebo, se to lahko pomnoži.

 Vir: washingtonpost