Začelo se je zjutraj ...

Pričakovala je, da bo rodila na predvideni datum poroda, toda njen otrok je imel v mislih drugačen scenarij. Pustil jo je čakati in čakati ...

V sredo sem bila pri svojem ginekologu na pregledu (v 38. tednu) in na CTG-ju, ki ni kazal čisto ničesar. Prvič se je zgodilo, da me ni pregledal niti z ultrazvokom niti vaginalno. Rekel je samo, da se vidiva čez en teden ali pa šest dni, glede na to, da sem prvega rodila v 38. tednu.

Naslednji dan, malo pred 7. uro zjutraj sem zbudila sina, da bi ga oblekla in da bi ga partner peljal v vrtec. Ko sem vstala, mi je nekaj steklo po nogah. Ker sem morala na stranišče, sem mislila, da je je šlo za majhno nezgodo. Nato pa sem šla nazaj v posteljo, nakar mi je začel otrdevati trebuh na pet minut. In to je trajalo eno uro, brez bolečin. Napisala sem partnerju, naj se kar odpravi iz službe proti domu, ker greva v Ljubljano.

Med popadki brez bolečin

Medtem ko sem ga čakala, mi je še nekajkrat odtekla voda. V Ljubljano sva prispela ob 10. uri. Bila sem popolnoma mokra, ker mi je voda ves čas po malem odtekala. Popadki so bili še vedno neboleči in na pet minut. Eno uro sem čakala na CTG, potem pa še več kot eno uro na pregled zdravnice. Odprta sem bila 3 cm, maternični vrat sicer ni bil zmehčan, ampak je vseeno rekla, da grem rodit.

Če tudi vas doma razveseljujejo navihanci in želite anonimno deliti z nami ter našimi bralci svojo porodno izkušnjo, vas prosimo, da nam jo pošljete na elektronski naslov urednistvo@bibaleze.si ali skupaj z zasebnim sporočilom na Facebooku Bibaleze.si.

Ob 14. uri sem dobila klistir, nato je spet minila ena ura in ob 15. uri sem bila končno v porodni sobi. Popadki so bili vedno pogostejši in malo močnejši, ampak še vedno znosni, tako da nisem potrebovala ničesar proti bolečinam. Ura je bila 16.25 in prišel je anesteziolog, če bi se odločila za epiduralno anelgezijo ali ultivo. Jaz pa sem mu samo odgovorila, da moram potiskati in hitro je skočil po porodno babico ter zdravnico.

Dobrodošel Miha!

Ob 16.34 se je rodil Miha. Moje prvo vprašanje je bilo, če je nujno šivanje (pri prvem sem namreč bila šivana). Ponosna sem nase, da mi je uspelo brez protibolečinskih sredstev in ponosna sem na svojega partnerja, ki je bil ves čas ob meni. Ponovno sem imela srečo s porodno babico, ki je bila res 'the best', pa tudi na oddelku so bile medicinske sestre super, 'cimre' pa tudi.

Dvojčka! Neverjetno! Sanjsko! Resnično! In potem dejstvo, da sta enojajčna v isti posteljici. Nič ne vem o tem, zato zvečer preberem vse, kar najdem na internetu. Lahko se zgodi TTTS (Twin-to-twin transfusion syndrome, sindrom transfuzije od dvojčka k dvojčku). Zakaj bi se to zgodilo meni?