Različni pari se soočajo z različnimi težavami in razlogi, zakaj ne morejo imeti otroka. Včasih gre za finančno stanje in nesigurnost, včasih težava tiči v letih in se biološka ura počasi že izteka ali pa se jim preprosto zdi, da so prestari za dojenčka, včasih postavijo kariero na prvo mesto, včasih so razlog zdravstvene težave, včasih pa preprosto tako čutijo in bi bilo karkoli drugega zanje napačno. Zato nikdar nikogar ne sprašujte – niti v šali, če misli in kdaj misli imeti otroka. Vsak zase najboljše ve. 

Vse več je mladih, ki se pozno odločajo za družino, hkrati pa je tudi vse več takšnih, ki se odločijo samo za enega otroka. Ravno tako je v Veliki Britaniji vedno več družin z enim otrokom. Nekaterim se zdi to nesmiselno, čudno. Spet drugi razumejo podobna razmišljanja in jih sprejemajo. Britanski portal Netmums pa je posledično objavil ganljivo odprto pismo matere, ki svoji hčeri pojasnjuje, zakaj bo ostala edinka in podira stereotipe o tem, da bi si morala vsaka mati želeti več otrok. Objavljamo prevod celotnega zapisa.

Draga Bodhi!

Opazila sem, da me zadnje čase veliko prijateljev, morda iz razloga, ker boš kmalu dopolnila štiri leta starosti, sprašuje, kdaj bom imela še enega dojenčka – nekoga, s komer se boš lahko igrala. Celo neznanci me to sprašujejo, kadar smo zunaj. Ena izmed prijateljic te je opazovala, kako si se nežno igrala z dojenčkom druge prijateljice in je pripomnila, kako čudovita starejša sestrica bi lahko bila. 

In, Bodhi, jaz vem, da bi bila briljantna pri pomoči, da bi mi veselo prinašala plenice in nežno crkljala jokajočega dojenčka. Mogoče ljudje mislijo, da te bom prikrajšala za eno ogromno stvar, ki bi ti veliko pomenila. Za prijatelja, ki bo vedno tu zate. Jaz nisem bila edinka, kot tudi tvoj oče ne, pa vendar ti ne bova ponudila te iste možnosti.

Že nekaj mesecev namreč vem, da nikoli več ne bom imela drugega otroka. Mnogokrat sem tehtala vse opcije in res čutim, da je to edina pravilna odločitev za vse nas. Upam, da jo boš razumela, ko boš starejša – finančno bi se težko znašli, v bližini nimamo družinskih članov, ki bi nam lahko pomagali, očka veliko potuje, mama pa je primorana delati od 9.00 do 17.00. 

In četudi vse te naštete reči ne bi bile resnične in bi imeli dovolj denarja in ob sebi bližnje, ki bi nam lahko pomagali, bi bila moja odločitev ista. Mogoče razlog tiči v tem: po tebi, moja čudovita deklica, sem dojela, da materinstvo zame ni nekaj naravnega. Nisem bila popolna mati od trenutka, ko sem te prejela v naročje, kot so bili vsi prepričani, da bom. In četudi se trudim delati najboljše, kar znam, ne vem, če bi bilo pošteno do kogar koli, da bi imela še enega otroka. 

Upam, da sem se pravilno odločila. V končni fazi pa je to, da nikdar ne boš velika sestra, moja odločitev, ki sem jo sprejela zavestno. Mati namreč oblikuje svojega otroka na izjemno globoke načine ... 

Ampak, moja ljuba Bodhi, zapomni si to: tega nisem naredila, ker bi bila kruta. Nikoli in nikdar ne bom na vsem svetu nikogar ljubila, kot ljubim tebe. Vedno sem si želela hčerko in zdaj, ko imam tebe, vem, da ne potrebujem ničesar več. In tudi, če nikoli ne boš imela brata ali sestre, upam, da veš, da bom naredila vse, kar je v moji moči, da boš odrasla v najboljšo verzijo same sebe. Da boš nadaljevala z razvijanjem svoje čudovite osebnosti ter bila obkrožena s prijatelji – dobrimi prijatelji, ki bodo ob tebi v težkih trenutkih, ko mama in očka ne bosta mogla biti. Zato ker si želim, moja ljuba punčka, da bi bila edini, pa vendar nikoli osamljen otrok. 

Tvoja mama