Nočni popadki

Popadki so se začeli okrog polnoči. Že ves večer sem hodila na stranišče na veliko potrebo. Mož je spal, jaz nisem mogla, čeprav popadki niso bili močni. Ob pol štirih ponoči sem ga zbudila, češ, da zdaj pa res imam popadke. Rekla sem mu, naj še malo spi, a je vstal in skupaj sva merila popadke in gledala oddajo o porodih. Ko so bili popadki stalni, na pet minut, je predlagal, da greva v porodnišnico. Jaz nisem bila za, ker popadki niso bili dovolj boleči. Pričakovala sem, da bo huje.

Okrog petih sva tako začela pakirati in čez pol ure sva odšla. Ob sedmih so me sprejeli v porodni blok. Izpolnila sem papirje in se oprhala, nato me je babica pregledala. Ko sem rekla, da imam ves čas občutek, da me tišči na veliko potrebo, čeprav sem bila že neštetokrat, me je začudeno pogledala. Preverila je, koliko sem že odprta in ni mogla verjeti – 5 cm! Za prvorodko izredno hitro. To je pojasnilo moje občutke tiščanja navzdol.

Partner v porodni sobi

Mož je lahko takoj prišel v porodno sobo. Res se je odrezal odlično! Masiral me je po hrbtu z žogico, mi nosil vodo in me spodbujal, da sem vsak popadek pravilno predihala, ker to resnično olajša bolečino. Popadke sem predihavala na levem in desnem boku, stranišču, žogi in vrvi (vrv je res zakon!). V porodno sobo sem spustila tudi dva študenta, da sta opazovala dogajanje. Dvakrat sem v žilo dobila antibiotik zaradi okužbe z bakterijo streptokoka grupe B.

Ob devetih sem bila odprta 8 cm, ob desetih sem bila že popolnoma odprta. Vzela nisem nobenega protibolečinskega sredstva, svojo bolečino pa sem ocenila s 3/10.

Vmes sva z možem dobila še sporočilo, da je prijateljica pred nekaj urami rodila deklico. Nisva torej imeli le istega PDP, deklici sta se odločili celo, da se rodita na isti dan.

Sam porod resnično ni bil nič hudega, če bi ocenjevala le odpiranje. A potem se je začelo. Moja punčka se ni hotela spustiti v kanal. Dve uri smo poskušali z različnimi položaji, najbolj učinkovita, a najbolj boleča je bila tista na vseh štirih. Glavica je pritiskala navzdol, sama pa sem morala z vsakim popadkom zadrževati potiskanje. Ta del je bil najbolj boleč. Ob 12. uri se je babica odločila, da mi bo dala v žilo malo umetnih popadkov. Moji so bili preredki (na štiri oz. tri minute).

Rodila hčerko

Sledilo je še nekaj najbolj bolečih popadkov, potem pa se je začel iztis. Trikrat sem potisnila, na koncu drugega potiska mi je zmanjkalo popadka, glavica pa je bila že zunaj. Z naslednjim popadkom sem ob 12.46 rodila Zalo. Ker sem tako ozka, mi je babica morala prerezati presredek, zato sem bila šivana. Skupaj z možem smo še tri ure preživeli v porodni sobi. Zala se je takoj dojila, 'cartali' smo se, fotografirali in obvestili domače.

Resnično sem ponosna, ker sem rodila naravno in brez protibolečinskih sredstev.