Bil je lep jesensko-zimski dan, sobota, ura je bila približno 16. Bila sem na obisku pri svoji mami. Na stranišču sem ugotovila, da imam krvav izcedek. Mami sem dejala, da me vse pritiska navzdol. Prosila sem sestro in svaka, ki sta bila na obisku, da me peljeta v ptujsko porodnišnico. Moj partner je bil popoldan v službi.

Sprejem

Ob 17.00 smo prispeli v porodnišnico, ki je približno 20 km oddaljena od doma. Prijazno me sprejela ginekologinja (top, ženska!). Pregledala me je in dejala, da bom slej ko prej rodila, saj sem bila 3 cm odprta. Predvideni datum poroda sem imela skoraj en mesec kasneje. Priključena sem bila na CTG, ampak nisem imela popadkov.

V nočno izmeno sta prišli dve babici, ki sta hodili gledat, ali se bolj odpiram. In nič. Noč je minevala, jaz hodila gor in dol po sobi. Krči so bili, ampak vzdržni. Ob 3.30 so mi rekli, da grem v porodno sobo in naj pokličem partnerja.

V porodni sobi

Prišel je ob 3.45. V porodno sobo je nato prišla tudi ginekologinja, ki me je sprejela. Močno sem dvakrat pritisnila in že sva zaslišala najlepši jok in v naročje dobila najlepšega fantka.

V porodni smo bili do 7. ure. Prišel je tudi pediater, ki je pregledal sinka. Ugotovil je, da ima srčno napako. Ob 10. uri so po sinka prišli z Univerzitetnega kliničnega centra Maribor z inkubatorjem in ga odpeljali. Tehtal je 2700 g in bil velik 47 cm.

Moje mnenje o ptujski porodnišnici Ptuj je top. In če grem še kdaj rodit, grem brez premisleka tja.

*Naslovna fotografija je simbolična. Zgodbo smo prejeli v uredništvo, kontakt hranimo.