Popadki so se začeli osem dni čez rok ob dveh ponoči. Odločena sem bila, da tokrat ne bom predčasno v bolnišnici in sem se dolgočasila. Odklonila sem ponudbo moža, da pride domov iz nočne službe. Zaspala sem, a so me popadki zbudili. Sedaj sem jih bila že navajena in vedela sem, kaj lahko pričakujem. Ob šestih me je mož poklical in zabičala sem mu, da naj gre k staršem malo spat, jaz pa da bom odpeljala otroka v vrtec in pridem k njim.

Odpeljala sem otroka in šla najprej malo še k stari mami. Okoli pol 12 sem prišla k tašči v tretje nadstropje. Takoj je bila panika in seveda je zbudila moža. Ker je bil to zanj prvi otrok (dva imam od prej), ga je zgrabila panika, ko me je videl. Uspelo mi ga je pomiriti in potem ob 15. uri je rekel, da me bo peljal v bolnišnico. A sem rekla: "Ne, ne, grem še po otroka, potem pa bomo videli, kaj bo." Vrnili smo se nazaj k tašči, hodila sem že na široko in počasi, a sem vztrajala.

Popadki so bili na minuto, intenzivnost je trajala minuto, potem minuto nič in ponovi vajo. Ob 17. uri sta imela sin in hči neko telovadbo in sva jih peljala. Potem pa sem mu  le rekla, naj me odpelje, ker sem mislila, da bo počasi že čas.

Prišla sva na CTG in aparat ni beležil popadkov. Imela sem jih in to močne, ampak aparat jih ni beležil. Nakar mi je babica rekla, da nimam popadkov in da ne bo nič ... Poklicala je zdravnika in potem je sledila panika. ''Gospa, odprti ste že 7 do 8 cm ... Takoj v porodno ..." Rituala tokrat ni bilo, ker je zmanjkalo časa. Prosila sem za epiduralno. Mož je šel po otroka in ju peljal k tašči. Ob 19. uri so mi predrli mehur, ampak ni bilo prave količine. Ob 19.10 je prišel anesteziolog. Poskušal je z epiduralno, a ni šlo. Pritekla je kri po kanalu in anesteziolog se je umaknil. Mož je prišel ob 19.30 in z njim še zdravnica.

Dejala je, da bomo pogledali in poskusili. Ok, gremo, sem si mislila. Prišel je prvi popadek in pritisk ... drugi pritisk ... ob 19.52 ob tretjem pritisku sem rodila dečka težkega 4100 g in velikega 56 cm. Komaj so ga ujeli, ko je s to težo in velikostjo že ob popadkih zlezel v porodni kanal in nato kar priletel ven. Šivanja tokrat ni bilo.

*Naslovna fotografija je simbolična. Porodne zgodbe nam bralke pošiljajo na elektronski naslov urednistvo@bibaleze.si ali v sporočilu na Facebooku. Kontakte hranimo v uredništvu. Če tudi vas doma razveseljujejo navihanci in želite anonimno deliti z nami ter našimi bralci svojo porodno izkušnjo, vas prosimo, da nam jo pošljete tudi vi.