Po terminu poroda sem morala v porodnišnico vsaki drugi dan. Dva dni kasneje sem ponovno odšla na pregled. Spet sem odšla domov, odprta pa sem bila 1 cm. Povedali so mi, da če se ne bo nič dogajalo, bom morala imeti sprožen porod čez 1 teden. Do takrat so me naročali na preglede vsaki drugi dan ...

Naročili so me celo v nedeljo, kar me je prav začudilo. 23. 5. 2021 sem se zjutraj kot po navadi zbudila in kot so mi naročili na prejšnjem pregledu, poklicala v porodnišnico, saj bi v primeru, da nimajo veliko porodnic lahko prišla. Povedali so mi, da lahko pridem takoj. Možu sem povedala, kaj so mi rekli in skupaj sva uredila najina skupna dva fantka in odšli smo proti Deutschlandsbergu kjer je porodnišnica. 

Naprej mi je babica naredila ctg, ki ni pokazal nič popadkov. Takrat sem se praktično sprijaznila, da bom imela potem v torek sprožen porod. Nato pa me je pregledala 'tam spodaj' in sem bila 2 cm odprta, kar pa je bilo premalo. Potem me je na pregledu začelo pritiskati na dol in zdaj vem da sem takrat že imela občasne popadke. To sem zaupala tudi zdravnici, ki me je spremljala vsak pregled v porodnišnici. Rekla je, naj se doma spočijem in se bomo mogoče danes ponovno videli. 

Komaj sem nato prilezla do avta, kjer me je čakal mož z najinima sinovoma. Povedala sem mu, da verjetno bo mogel vzeti v torek dopust, ko naj bi mi sprožili porod. Še vedno se spomnim mojega zadnjega zajtrka pred porodom. McDonald's toast, ki ga sicer ne maram, sem z veseljem pojedla od lakote. Nato sem imela celo vožnjo domov popadke. Mož je rekel da bi bilo boljše, če bi že takrat ostala v porodnišnici. 

Ko sem stopila čez vrata, sem želela iti za štedilnik, da bi nam skuhala kosilo. Komaj sem sploh stala na nogah in možu rekla 'Zelo mi je žal, ampak ne morem skuhati kosila, boli me spodnji del hrbta in spodaj.' Ulegla sem se in poklicala taščo ki ima s tastom 13 otrok. Razložila sem ji, kaj me boli in povedala mi je, da so to popadki in nato sem poklicala rešilca. 

V porodnišnico sem prišla 4 cm odprta. Še zadnjič sem vprašala babico, kaj je naredila, da se je porod začel dejansko že zjutraj. Rekla mi je, da nič. Priklopila me je na ctg in občasno pregledovala. Ko so se popadki umirili, me je prestavila v porodno sobo in 6 cm sem že bila odprta in klicala moža, da lahko pride, saj sem ga potrebovala, tako kot pri prejšnjem porodu.

Nato mi je odtekla voda in ravno v tem času je prišel mož, ki so ga preden je prišel k meni še testirali na koronavirus. Nato mi je babica dala injekcijo, ki je popadke malo umirila in zaspala sem in vrtelo se mi je. Ko je to popustilo sem samo v ozadju slišala '8 cm', kmalu sem bila pri 10 cm in smo bili pri koncu. 'Sedaj pa potisnite,' sem slišala, sama pa sem bila še vedno v svojem svetu zaradi injekcije. Prijela sem moža in začela potiskati. Bilo je 4 do 5-krat, ko sem potisnila in ko so rekli 'Čestitke deklica je!" 

Najlepši občutek mojega življenja ... Moja Milla-Sophie je bila končno na svetu.